Rastoča knjiga ni le knjiga, je gibanje, ki se mu pridružuje vse več ljudi, ustanov, društev po Sloveniji in tudi po svetu – najdemo jo že v 12 držav sveta. Ljudi spodbuja k branju, pisanju in k odličnosti na vseh področjih življenja in dela. Pridružili so se ji tudi v Društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS), ki je uvod na včerajšnjem srečanju članov v prostorih Ministrstva za šolstvo v Ljubljani kulturno obarvalo in ga posvetilo Rastoči knjigi. Obiskal jih je tudi idejni oče gibanja dr. Janez Gabrijelčič in predsednik Društva Rastoča knjiga akademik dr. Boštjan Žekš. »Naj ne mine dan, da ne bi naredili nekaj dobrega zase, za bližnje in za skupnost,« je poudaril sporočilo deklice z Rastočo knjigo dr. Gabrijelčič. Spomenik deklice v Ljubljani je v Spominskem parku Navje, pridružujejo pa se ji deklice z Rastočo knjigo po celi Sloveniji, v kratkem naj bi dobili tudi babico z Rastočo knjigo v novomeškem domu starejših.

Masako Wakamiya je živahna 81-letnica, ki je v začetku marca izdala aplikacijo za pametne telefone, namenjeno starejšim za ohranjanje spomina in za hitrejše obvladovanje pametnega telefona. Programiranja se je naučila sama prek You Tuba, računalnik pa je začela uporabljati v času, ko je negovala svojo ostarelo in dementno mater. Takrat ni imela časa za druženje, pa se je pridružila Srebrnemu klubu, v katerem so starejše učili uporabljati družabna omrežja.

Potrebovala je pol leta, da je ugotovila, kako priključiti računalnik, kako vzpostaviti internetno povezavo, kako se pridružiti socialnemu omrežju.

 Slovenski zobozdravniki ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, 20. marcu, sporočajo, da je ustno zdravje bistvenega pomena za splošno zdravje, pa tudi temeljna človekova pravica in dolžnost. Slabo ustno zdravje je pomemben dejavnik tveganja za razvoj najbolj razširjenih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni, rak  in druge. Poleg skrbnega čiščenja zob so redni zobozdravniški pregledi najboljša naložba, da bomo ohranili zobe in zdrava usta do starosti.

Pri nas je rak ustne votline po pogostosti na 8. mestu, vsako na novo zboli 250 bolnikov z rakom ustne votline in žrela, kar 80 odstotkov jih odkrijejo v zobnih ambulantah. Zato Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKCL in Centrom za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike tudi letos pripravlja akciji »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje«.

Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na včerajšnji seji obravnaval predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo na področje zavoda, in imel nanj številne pripombe. Po njihovih izračunih bo obremenil zavod za vsaj 100 milijonov evrov.

Po predlogu se bo prispevna stopnja, ki jo zavod plačuje od zneska pokojnin, zvišala z zdajšnjih 5,96 na 6,56 odstotka. Z zvišanjem prispevne stopnje se bodo še dodatno zvišali odhodki zavoda, s tem pa se bo povečal tudi delež sredstev iz državnega proračuna za pokojninsko blagajno, zato svet zavoda predlaga, da se sredstva za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja nakažejo neposredno zdravstveni blagajni.

Ob evropskem dnevu žil, 18. marcu, zdravniki ter člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjajo na pomen zdravega ožilja. Letos je poudarek na zgodnjem prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni. Nanjo morajo biti posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki, saj pri njih bolezen poteka hitreje.

Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, denimo povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja za srčno žilne bolezni. Žile se res starajo enako kot vse telo, a če se starajo prehitro, imamo lahko težave. Zlasti kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« LDL holesterola v krvi, s previsoko telesno težo, premalo fizično aktivni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem so v nevarnosti, da pride do periferne arterijske bolezni oziroma zoženja žil. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno žilne bolezni in ljudje po 65 letu, še posebej moški. 

 Ta konec tedna, 17. in 18. marca, bo v  Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani spet zelo živahno. Svoja vrata odpira vrata enajsti mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Na njem bo sodelovalo več kot 130 zbiralcev in trgovcev iz 15 držav, od Slovenije, Avstrije, Belgije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, do Hrvaške, Madžarske, Italije, Litve, Črne Gore, Makedonije in Srbije.

Obiskovalci bodo lahko kupovali in izmenjevali razglednice, znamke, bankovce in kovance, stripe, stare knjige in tiske, fosile, minerale, militarijo, nakit, gramofonske plošče in telefonske kartice, figurice ter druge drobne predmete.

Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je tokrat opozorila, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših prebivalcih in pri cepljenju proti klopnem meningoencefalitisu, čeprav imata obe okužbi za ljudi lahko hude posledice, povzročita pa lahko celo smrt.

Proti pnevmokoknim okužbam, ki se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, se kljub priporočilom medicinske stroke cepi relativno malo ljudi. V Sloveniji so leta 2015 zabeležili 332 pnevmokoknih okužb, zaradi katerih je 35 ljudi umrlo. Simptomi, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so: visoka temperatura, kašljanje in bolečina v predelu pljuč. Povprečna doba hospitalizacije pri bolezni je 10 dni, samo okrevanje pa lahko traja več tednov ali mesecev, za kar 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna.

 V središču Dunaja se v bivšem protiletalskem stolpu iz 2. svetovne vojne nahaja Hiša morja. Ponaša se z največjim morskim akvarijem v Avstriji, skozi katerega so zgradili desetmetrski stekleni predor, v katerem lahko obiskovalci podvodni svet opazujejo z vseh zornih kotov. Poleg morskih prebivalcev si lahko obiskovalci na 5.000 kvadratnih metrih površine v 11 nadstropjih ogledajo kar 10.000 živali – od želv, skatov, krokodilov, kuščarjev vseh vrst, kač ter opic do ptic, netopirjev in mrčesa. Posebej zanimivi pa so morski konjički.

Nadškofijska karitas Maribor s podjetjem Gorenje Surovina začenja akcijo zbiranja odpadnih surovin, ves izkupiček pa bo namenjen ljudem v stiski.

Pet tednov bodo vsak petek in soboto v humanitarnem skladišču na Ljubljanski 23 v Mariboru postavljeni posebni zabojniki, v katerih bodo zbirali odpadni papir (časopisni papir, revije, reklame, karton, stare knjige, kataloge), male gospodinjske aparate, tehnične predmete (računalnike, tiskalnike in telefonske aparate) in baterije. Vabijo vse občane, da prinesejo papir in predmete, ki jih ne potrebujejo več in bi jih sicer odvrgli v smeti in pomagajo zbirati denar za dober namen. 

V medgeneracijskem centru Simbioze v marcu poteka brezplačni tečaj uporabe pametnega telefona, ki je namenjen starejšim od 55 let. Začetni tečaj je vsak ponedeljek od 9. do 10. ure, nadaljevalni pa vsak petek ob isti uri na Dunajski 22 v Ljubljani, stavba Slovenijalesa. Vodijo ga mladi in usposobljeni predavatelji.

Na začetnem tečaju se udeleženci naučijo uporabljati osnovne aplikacije za klicanje in pošiljati SMS in MMS sporočila, seznanijo se z uporabo fotoaparata ter izvedo, kako se povezati na brezžično omrežje in uporabljati  brskalnik.