Planinska zveza Slovenije je predstavila kar nekaj novosti, ki jih je izdala Planinska založba. Zagotovo bodo prišle prav tako planincem, kot pohodnikom, ki se raje sprehajajo po nižavah. 

Vodnik Julijske Alpe: južni del Andraža Poljanca bo iz tiskarne prišel v naslednjih dneh, a ga je vredno omeniti. »Pokriva« namreč območje južnega dela vzhodnih Julijcev od Krnske skupine čez Spodnje Bohinjske gore do Ratitovca in doslej malo zapostavljene Jelovice. Avtor opisuje vse markirane poti, pa tudi neoznačene pristope in celo nekaj brezpotij. Pri tem je poiskal možnosti, da se lahko obiskovalec na izhodišče pripelje z javnim prevozom, denimo po  železniški progi skozi Bohinj in po Baški grapi.

V Velenju je minuli konec tedna potekal že 4. mednarodni festival vezenja, ki so ga pripravili mestna občina z javnimi zavodi in univerzo za III. življenjsko obdobje. Sodelovali so posamezniki, obrtniki kot  ljubiteljski izdelovalci, društva, šole ter druge skupine, katerih osnovna dejavnost je ročno vezenje.

Na velenjski Rdeči dvorani si je bilo mogoče ogledati razstavo vezenin 200 in več razstavljavcev iz Slovenije, Srbije, Italije in Hrvaške. Največje bogastvo vezenih izdelkov iz različnih tehnik so prikazale vezilje iz Slovenije ter Srbije. Obiskovalci so si lahko ogledovali vezene umetnine, ob tem pa spoznavali si različne tehnike vezenja, poslušali predavanje dr. Bojana Knifica, našega največjega strokovnjaka s področja oblačilne kulture in tovrstne etnografske dediščine, navdušila pa jih je zlasti nedeljska modna revija vezenih oblačil.

 Če znamo pametno uporabljati pametni telefon nam bo pri vsakdanjih opravilih in življenju prišel še kako prav. Še posebej, če znamo urediti in uporabljati imenik s telefonskimi številkami, bližnjicami, spletne naslove in naslove elektronske pošte.  Lahko pa se naučimo s telefonom tudi fotografirati, nato pa  slike poslati prijateljem ter jih shraniti v arhiv, brati elektronsko pošto, brskati po internetu …

To znanje lahko pridobite na delavnici za starejše in druge, ki traja trikrat po dve šolski uri. Razpisana sta dva termina. Prva delavnica bo 16., 23 in 30. novembra 2016 od 13.30 – 15. ure (tri zaporedne srede), druga pa je bolj strnjena in sicer od 6. do 8. decembra od 10.00 – 11.30 (torek, sreda in četrtek). Pri učenju uporabljate svoj pametni telefon.

 Demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, postaja ena najdražjih bolezni, prizadene pa tudi svojce. Zadnja leta se v javnosti vedno več govori o bolezni, skrbi za obolele osebe in svojce, a koristnih nasvetov in informacij ni nikoli dovolj. Zato revija Vzajemnost vabi na pogovor o demenci, ki bo v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu v torek, 15. novembra, ob 18. uri.

Odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž se bo pogovarjala z upokojeno novinarko Nevo Železnik. Pred petimi leti je izkušnje z dementno mamo in podobne izkušnje še nekaterih drugih ljudi popisala v knjigi z naslovom Adijo, grem domov. Kmalu je bila razprodana, letos je izšla njena dopolnjena izdaja z naslovom Temne sence demence.

Kar štiri kranjske pevske zasedbe: Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Mešani mladinski zbor Gimnazije Kranj, Ženski zbor Carmen Manet in  Gorenjski oktet, se bodo konec meseca udeležile regijskega tekmovanja srednješolskih in odraslih zasedb  Sozvočenja 2016. Kakšne programe so pripravili, lahko slišite na pripravljalnem koncertu,  ki bo v nedeljo, 13. novembra, ob 19.30 uri  v prostorih Gimnazije Kranj.

 Leta 1987 se je po poti spominov na pisatelja in pesnika Frana Levstika (esej  Popotovanje iz Litije do Čateža  je napisal leta 1858) prvič odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Letos na 30. popotovanju, ki bo v soboto, 12. novembra, pričakujejo blizu 20 tisoč pohodnikov vseh starosti.

Da bo poskrbljeno za varno pot in avtobusni prevoz nazaj, se morajo pohodniki obvezno prijaviti in sicer v starem mestnem jedru Litije na Valvasorjevem trgu, kjer bo začetek pohoda med 6. in 9. uro. Prijave so mogoče tudi na poti ob Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Prijavnina znaša 6 evrov (+ 4 evre  za povratek z avtobusom) in vključuje dnevnik poti (kdo ga še nima), revijo Levstikova pot in jubilejno čepico kot darilo. Organizatorji pohodnikom priporočajo ustrezna (topla) oblačila in primerno obutev.

 Če praznujete god sv. Martina tako, kot veleva tradicija: v dobri družbi in ob polni mizi, ste ta konec tedna vabljeni na Kras. V soboto, 12. novembra, se lahko udeležite veselega martinovanja.

Ob Kraški vinski cesti (Sežana, Kazlje, Avber, Štanjel, Kobjeglava, Komen, Volčji Grad, Gorjansko, Brje pri Komnu, Pliskovica, Krajna vas, Kopriva, Dutovlje, Tomaj, Križ) bodo odprte vinske kleti; lahko se odpravite na pohod po Teranovi krožni poti (Dutovlje), in se ustavite v kateri od »osmic«,  svoja vrata bo namreč gostom odprlo kar 22 kraških domačij, potekale bodo vodene degustacije in pokušine.

Vezenje je pomemben del kulturne dediščine in v Velenju se ga trudijo ohranjati in tudi pokazati čim širšemu krogu ljudi  z mednarodnim  festivalom vezenin. Mestna občina Velenje in velenjska univerza za tretje življenjsko obdobje ga ta konec tedna pripravljata že četrtič, na njem pa bo sodelovalo blizu 200 ustvarjalk -  saj se z vezenjem ukvarjajo skoraj izključno ženske - iz Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije. Letošnja rdeča nit so praznične vezenine za martinovo, program pa bo obogaten tudi s pevskimi in plesnimi nastopi.

Od sprejema spornega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti ni minil niti mesec, ko je podjetnica Alenka Žnidaršič Kranjc, lastnica zavarovalnice in sedmih upokojenskih domov, prek svojega podjetja MPN začela na trgu prodajati storitev Moj pogrebni načrt. Ljudem ponuja, da vnaprej izberejo in plačajo pogreb, cena pa je od 2.200 do 2.650 evrov. Vse pod motom: Jasno, skrbno, preudarno načrtujemo, urejamo in izvedemo vaš in pogreb vaših bližnjih. Podjetnica zatrjuje, da stanovalci sedmih upokojenskih domov ne bodo njene stranke. Zgodilo se je torej, kar se je z nelagodnostjo pričakovalo: začel se je boj za trupla pokojnikov.

Majhni hiši, stisnjeni med številne druge na ljubljanski Trubarjevi cesti, bi lahko rekli kar zelena hiša. V resnici ji rečejo okoljski center, tu ima namreč svoje prostore kar nekaj ekoloških organizacij. Med njimi tudi društvo Ekologi brez meja, ki se posveča predvsem ozaveščanju javnosti o zmanjševanju obsega odpadkov in njihovem upravljanju, ločevanju odpadkov, aktivnem državljanstvu in trajnostnih načinih življenja. Kot pravi predsednica društva Urša Zgojznik, delajo na konkretnih primerih. »Saj tudi kritiziramo, a vedno ponudimo rešitve in jih preizkusimo pri projektih.« Teh ni malo, predvsem pa pritegnejo veliko somišljenikov in puščajo pozitivno sled …