Včeraj je bila v Državnem zboru predstavitev knjige Bučar, ki jo je napisala dr. Rosvita Pesek. V počastitev 165.obletnice svojega delovanja in ob 25. letnici samostojne slovenske države jo je izdala Mohorjeva založba iz Celovca. To je njena tretja knjiga v zbirki Kako so gradili državo, v kateri je opisala vlogo Franceta Bučarja od rojstva do smrti.

Med drugim je zapisala: "Bil je svojeglav, nepopustljiv, trmast, discipliniran in bojevit. Izvrsten mislec širokih obzorij. Taktik in analitik. Deloholik do zadnjega. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evropejec." Objavljamo izjavo dr. Rosvite Pesek po predstavitvi knjige klikni tukaj.

V soboto, 1. oktobra, bo od 9. ure v Hotelu Delfin v Izoli potekalo srečanje članov Kneippovih društev in vseh, ki vas zanima zdravljenje s pomočjo narave. Srečanje organizirajo Društvo Kneipp Vrhnika, Društvo Kneipp Maribor in Hotel Delfin Izola.

Program se bo začel z vadbo pilates na prostem pod vodstvom Brede Štupica, nato pa bodo predavatelji iz Slovenije in tujine predstavili možnosti uporabe Kneippovih tehnik za preventivno ohranjanje zdravja. Maja Artenjak bo predstavila pet Kneippovih stebrov s poudarkom na vsestranskih učinkih vode; dr. Cvetka Avguštin bo govorila o pomenu prehrane v vsakodnevnem življenju; Francka Čuk bo opisala pomen zelišč na vrtu in v domu; Štefka Premzl, Kneippova zdravilka z licenco, bo predstavila zdravljenje ven; psihologinja Sladjana Djukić iz Beograda pa tehnike samozdravljenja; Kornelia Hölzl Gamper, Kneippova zdravilka z licenco, Južnotirolska zveza društev Kneipp Italija  udeležence seznanila, kako se pripraviti na zimo s pomočjo Kneippovih metod. Med srečanjem bo čas tudi za sprostitev na Kneippovem vrtu in ob refleksoterapiji Marije Jeraj.

Slovenija še vedno sodi med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč beležijo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Porast je pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar opozarja tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra.

Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani so jih največ zabeležili v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem v Sloveniji, od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora umrlo 11.677 ljudi (9133 moških in 2.544 žensk), so pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora opozorili predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut...

 Otroški bazar je ena večjih sejemskih prireditev, ki ponuja doživetja za vso družino. Letos bo potekal že enajstič, od petka, 9., do nedelje,  11. septembra, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na več kot 140 razstavnih prostorih bodo obiskovalci spoznavali raznovrstno ponudbo izdelkov in storitev za otroke in starše (tudi ponudbo spletnih trgovin), ob nakupih pa izkoristili sejemske popuste. Vse tri dni pa se bo zvrstilo še mnogo drugih dogodkov.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki bo v petek uradno odprla prireditev, se bo ob 14. uri poleg številnih strokovnjakov udeležila okrogle mize na temo nekaznovanja otrok. 

 Športna zveza Ljubljana skupaj s partnerji  med 5. in 10. septembrom organizira Teden športa v Ljubljani – Razgibajmo Ljubljano. Namenjen je promociji gibanja in v spodbudo tistim, ki ne migajo preveč radi.

Na različnih prizoriščih v centru mesta bodo potekali razni dogodki, denimo 5. in 6. septembra bodo na nekaterih nekaterih zunanjih športnih objektih pripravili popoldansko vadbo pod vodstvom trenerjev.  Na Kongresnem trgu bo 8. in 9. septembra potekala prava Mini olimpiada  z udeležbo olimpijcev, otroci pa se bodo lahko preizkusili v 15 športnih panogah.

Zaradi starostnih in bolezenskih tegob starejši ljudje pogosto potrebujejo pomoč svojcev ali drugih ljudi. Ko gre za urejanje poslovnih in premoženjskih zadev, pa se lahko tudi zaplete. Še posebej, če posameznik ne more izraziti svoje volje, nima sorodnikov ali se ti ne morejo dogovoriti, kdo bo prevzel skrb za ostarelega člana, potrebuje pravno zaščito.

Najmanj težav je v družini, kjer se o vseh stvareh dogovorijo, ko sta oče ali mama zmožna jasno izraziti svoje želje, že vnaprej napišeta oporoko in razdelita premoženje. Običajno je eden izmed družinskih članov pooblaščen za dvigovanje pokojnine, plačilo obveznosti ter za urejanje poštnih in bančnih zadev. Kjer pa dogovora ni ali pa oseba nima sorodnikov, ima pa premoženje, vendar ga ne zna ali ne zmore upravljati, potrebuje skrbnika, ki bo varoval njegove pravice ter ščitil premoženje. Najpogosteje gre za ljudi, ki so zboleli za demenco ali imajo katere koli duševne težave. Uvedbo postopka za imenovanje skrbnika predlagajo svojci, center za socialno delo ali sodišče po uradni dolžnosti. Postopek ni brezplačen, med drugim predlagatelj plača sodno takso in izvedenca.

»Težko sem sprejela dejstvo, da je moja odgovorna, delovna, pametna in zanesljiva mama zbolela za demenco in da nikoli več ne bo takšna, kot je bila,« je povedala Ana Cajnko, prof. likovne umetnosti in socialna delavka, specializirana za gerontologijo in delo s skupinami. S svojim znanjem ter človeško toplino kot prostovoljka pomaga osebam z demenco in njihovim svojcem. Sprva je projekt RESje, ki ga vodi, potekal pri Slovenski filantropiji, od leta 2009 pa v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije. Za cilj delovanja so postavili prav pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem.

Kdo so sodobni sužnji?

Goran Lukić, sociolog in delavski aktivist, Ljubljana: »Novim oblikam izkoriščanja so pri nas izpostavljeni vsi delavci, migranti se jim le še težje uprejo. Izkoriščanje delavcev se v Sloveniji ne širi le v zasebnem sektorju, ki mu je neredko edini cilj nebrzdan profit, temveč tudi v javnem, kjer se suženjsko delo uvaja prek zunanjega pogodbenega dela, saj so nižje cene, ki jih ponujajo zunanji izvajalci, utemeljene na brezsramnem izkoriščanju delavcev. Pot do ukinitve sodobnega suženjskega dela bo dolga in naporna.«