-

»Ohraniti želimo socialne vrednote, zato se zavzemamo za javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka za javno dobro – za to smo pripravljeni iti tudi na ulice,« je odločna Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije. Podpirajo boj za sindikalne pravice zaposlenih, mladih, prekarnih delavcev ter drugih in ne nasedajo tistim, ki bi želeli spreti generacije.
Glavna skrb sindikata pa je pomoč pri izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja upokojencev. Članom ponujajo brezplačno pravno pomoč, s kartico ugodnosti lahko uveljavljajo popuste pri plačilu blaga in storitev podjetij in zavodov, enako kot člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ter ugodnosti pri storitvah Delavske hranilnice. Občasno komu pomagajo z manjšo denarno pomočjo, finančnih sredstev namreč nimajo veliko. »Ne morete si predstavljati, kako srečen je človek, ki dobi 30 evrov, da lahko plača kakšno položnico! Država si zapira...
-
Medgeneracijski konflikt, o katerem je večkrat slišati v javnosti, ne obstaja, je pa mlajši in starejši generaciji skupno to, da sta obe odrinjeni na rob družbenega dogajanja in izločeni iz odločanja o zadevah, ki zadevajo prav njih.
Prvim očitajo, da so premladi, drugim, da so prestari. A le z okrepljenim medgeneracijskim partnerstvom bomo kos vsem izzivom sodobne družbe, je temeljno poročilo posveta o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti, ki ga je pripravil Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na njem so sodelovali Tin Kampl, predsednik MSS, mag. Marijana Bednaš, namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, Janez Sušnik, predsednik ZDUS, in Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
-

STARANJE V SLOVENIJI
»Zlata svobodica,« je rekla priletna soseda in tako izrazila veselje, da je samostojna. Pešanje moči nam ogroža zunanjo neodvisnost. Ostaja pa nam notranja svoboda, da zavzamemo smiselno stališče do svojih dobrih in slabih izkušenj, do sedanjih možnosti, do ljudi okrog sebe, da smiselno usmerjamo svojo misel. Ko razvijamo to svojo zmožnost, storimo največ, kot je mogoče, za srečno, mirno in zadovoljno staranje vse do konca. In za to, da ne bomo osamljeni, kajti prijetni ljudje niso osamljeni.
-

Prof. dr. Svetlana Slapšak, mednarodno uveljavljena profesorica antičnih svetov in antropologinja spolov, humanistka, publicistka, pisateljica, že v mladosti glasna zagovornica človekovih pravic ... V študentskih letih se je znašla »v žrelu« režima, kasneje je bila dekanka na ljubljanski fakulteti za podiplomski humanistični študij, toda z nizkimi udarci ji je bilo onemogočeno nadaljevanje akademske kariere. Do zaslužene pokojnine je morala prek sodišča in mediacije. Da bi preživela, se je bila primorana spoprijeti z drugimi vsebinami in tudi tu je dosegla izjemen uspeh, ugled, priznanja ... Z dr. Svetlano Slapšak smo se pogovarjali o položaju žensk, pomanjkanju, ki ga pozna od znotraj, njenem delu in njenih pogledih na našo družbo in politiko.
-

Zmago Susman, upokojeni podjetnik, Ljubljana: »Če se spomnim na obremenjenost svoje mame, se mi zdi, da se do danes ni nič spremenilo. Starejše ženske so še vedno bolj obremenjene kot moški. V mlajših družinah so moški danes povprečno bolj pridni in je delo med partnerjema enakomerno porazdeljeno. Osebno menim, da so ženske obremenjene le toliko, kolikor hočejo same.«Sogovorniki so nam povedali, kako vidijo in doživljajo vlogo in položaj žensk pri nas.
Petra Orešič, učiteljica, Zgornja Polskava: »Ne borimo se več za volilno pravico, pravico do dela, izbire partnerja … Kljub temu pa imam občutek, da ženske vendarle nismo enakopravne. Še obstajajo tako imenovani ženski poklici, po mnenju večine manjvredni, slabše plačani. Ženske smo razdvojene, saj želimo ob skrbi za družino napredovati tudi pri svojem delu in družbenem življenju. Upam, da bo v prihodnosti več razumevanja za še večjo udeležbo žensk v javnem in političnem življenju.«
Brezplačni koncerti zborovske, komorne in simfonične glasbe
Če imate radi zborovsko glasbo, vas vabimo na brezplačne koncerte. V četrtek, 23. marca, ob 19.15 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani ter v petek, 24. marca, ob 18.30 v cerkvi sv. Martina na Bledu bo nastopil Komorni zbor Cantemus zasebne šole Benenden. V njem poje 35 deklet iz ene najbolj priznanih zasebnih šol v Veliki Britaniji. Predstavile se bodo z novostjo organista Davida Bednalla Sabat Mater. Na istih lokacijah bosta koncerta tudi v aprilu, in sicer v torek, 18. aprila, ob 19.15 v Ljubljani in v sredo, 19. aprila, ob 18.30 na Bledu. Nastopil bo mešani pevski zbor Northern Spirit Singers, ki je leta 2014 osvojil nagrado za najboljši zbor leta v Veliki Britaniji. Vsi koncerti so brezplačni.
-
Za slovenske zmage
Najbrž ima vsakdo med nami zelo različen odnos do varanja. Predvsem si ga zelo različno razlagamo. Nekateri ga razumemo kot le zlorabo zaupanja v osebnih odnosih, kot »skok čez plot«, drugi pa kot goljufanje in sleparijo. O varanju v osebnih odnosih je težko govoriti, ne da bi vedeli za vzroke, ki do tega pripeljejo. Kadar gre za odnos med posamezniki, je treba pač poznati okoliščine, ki privedejo do takega ravnanja. In spet, ljudje – tudi glede na osebne življenjske izkušnje – zelo različno sodimo, kaj je sprejemljivo in kaj ne. No, vsekakor pa varanje tudi v zasebnih odnosih ni vrlina spodobnih ljudi.
-

Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru (Sermin) je dom številnim pticam, ki jih opazujete skozi line prenovljenih razglednih ploščadi. Občudujete lahko tudi mogočne boškarine, tradicionalno istrsko govedo, pobožate in morda celo zajahate katero od kamarških kobil ali se sprehodite po lepo urejeni krožni poti.
V soboto, 4. marca 2017, pa obiskovalce vabijo na dan odprtih vrat. Že od osme ure dalje boste prebivalce zatoka spoznavali s pomočjo ornitologov, ki vas bodo sprejeli na razgledni terasi centra za obiskovalce (prvo nadstropje). Tu bodo ves dan tudi predstavljali optično opremo.
-

V soboto, 4. marca, se bodo pohodniki že štiriindvajsetič podali na Jurčičevo pot. Start je med 7. in 10. uro zjutraj v starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer poravnate startnino (3 evre) in opravite prvo žigosanje pohodnega dnevnika. Med potjo in na cilju bo poskrbljeno za dobro okrepčilo.
Petnajstkilometrska pot se v Višnji Gori začne strmo navkreber mimo Starega gradu grofov Višnjegorskih do Polževega, kjer si lahko ogledate cerkvico sv. Duha. Nato se pot spusti proti Muljavi, na poti bo čas za ogled cerkvice sv. Janez Krstnika. Na Muljavi bo seveda odprta Jurčičeva domačija.
Ni prav, da o vsem odloča le država

V Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb k predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javni obravnavi še do srede marca. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro, zato so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in prenovljen predlog ponovno dati v javno obravnavo.
Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.




