Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 21. do 23. marca 8. Mednarodni sejem zbirateljstva. Na prireditvi se srečujejo evropski zbiratelji in trgovci, ki hranijo in prodajajo dragocene zbirke s področij filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitet, gramofonskih plošč in zgoščenk, stripov, figuric (Kinder, Pez, Lego), mineralov, fosilov, dragih kamnov ter različnih drugih drobnih zbirk. V četrtek bo sejem odprt od 12. do18. ure, v petek in soboto pa od 9. do 18. ure. 

Vstopnina za upokojence znaša 3 evre,  po ogledu jim bodo v Gostilni Bistra ob naročilu malice ali kosila postregli z brezplačno kavo ali jabolčnim sokom. V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu pa upokojencem vsak petek nudijo  znižano vstopnico (1,60 evra ), 10-odstotni popust v muzejski trgovini in ob 11. uri brezplačno vodstvo po zbirkah iz zgodovine pošte in telefonije ter zgodovine Polhograjske graščine. Informacije na www.tms.si

Pravica do vode Šele takrat, ko določene dobrine nimaš, se v resnici zaveš, kako pomembna je. Tako imajo tisti, ki vedo, kako je biti lačen, praviloma zelo spoštljiv odnos do hrane. Tudi z vodo je tako. Pri nas si sicer težko predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če vi vodni viri presahnili, vendar nas je lanska suša opozorila, kako pomembna je voda. Brez nje preprosto ni življenja. Morda je prav dragocenost te dobrine razlog, da si jo skuša prilastiti kapital.

V Kopru, na lepi lokaciji na Olmu so 13. februarja slavnostno izročili svojemu namenu nov, sodoben dom za starejše občane in sosednjo stavbo z oskrbovanimi stanovanji. Dom je z občinsko pomočjo (prispevala je  komunalno opremljeno zemljišče) kot svojo podružnico zgradil Dom upokojencev Ptuj. Poleg doma pa sta z enakim prispevkom občine Javni stanovanjski sklad MOK in Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ) zgradila stavbo s 30 oskrbovanimi stanovanji.

Na območju Ljubljane, Domžal in Celja je zaživel projekt SIPA – sistem pomoči na domu, ki je povezal uporabnike, ki potrebujejo pomoč, in izvajalce, ki težko najdejo zaposlitev, to pa so dolgotrajno brezposelni, starejši, manj izobražene ženske ter prve iskalke zaposlitve. Trenutno je zaposlenih pet strokovnih delavcev in 11 izvajalk, ki so jih primerno usposobili za njihovo delo. Starejši ljudje ali invalidi ter njihovi svojci se lahko dogovorijo za različne storitve: pomoč pri vsakodnevnih opravilih (pri hranjenju, umivanju, oblačenju);...

Po podatkih Evropske komisije v državah EU vsako leto konča v smeteh kar 180 kilogramov živilskih odpadkov na prebivalca. Skoraj polovico jih odvržejo gospodinjstva, čeprav bi lahko veliko teh živil koristno porabili. Slovenci navajajo, da živila najpogosteje zavržejo zato, ker jim je potekel rok uporabe ali pa so se pokvarila. V smeteh ali med biološkimi odpadki, kamor seveda moramo odlagati hrano, redkeje konča zato, ker ni bila dobrega okusa ali ker so kupili preveliko pakiranje živila.

- Druga navedba -"Uporabno najmanj do … (dan, mesec, leto), ali »Uporabno najmanj do konca ... (mesec, leto)" pa se uporablja za živila, ki se ne pokvarijo tako hitro. Ta navedba seznanja potrošnika z obdobjem minimalne trajnosti, v katerem živilo ohrani vse svoje lastnosti, če je seveda primerno shranjeno.
Nasvet: živilo lahko varno zaužijete tudi potem, ki je rok uporabe že potekel, torej ga ni nujno potrebno zavreči. Vedeti pa je treba, da proizvajalec zagotavlja nespremenjeno kakovost živila le do zapisanega datuma, zato bodite pozorni na rok uporabe.

Vsak mesec se nabere kar precej položnic, ki jih plačujemo na različne načine in za različne provizije. Še posebej visoke so provizije v bankah in na poštah, saj je v nekaterih k znesku na položnici treba prišteti od 65 centov pa do dva evra in več. Zato je dobro poiskati druge, cenejše načine poravnavanja obveznosti. Najcenejše je plačevanje z neposredno obremenitvijo banke (trajnik). Vendar bodite pozorni: od lanskega novembra morate trajnike sami urejati pri vsakem podjetju posebej in ne več na banki, v kateri imate odprt transakcijski...

Ženske so v dolgem in razburkanem življenju Borisa Pahorja, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev v mednarodnih razsežnostih, igrale pomembno vlogo. Ob dnevu žena, 8. marcu, smo mu zastavili nekaj vprašanj. Od vseh lastnosti Boris Pahor pri ženskah najbolj ceni, da so na strani ponižanih in razžaljenih. Tako jim je stopil v bran on, ki je kot študent prebral Ponižane in razžaljene F. M. Dostojevskega in se odločil, da bo to vodilo njegovega pisateljskega dela.

Če primerjate generacije žensk v svojem življenju: generacijo svoje žene, hčere, vnukinje …, katere razlike najbolj opazite? Trst kot obmorsko mesto s prebivalci iz vsega zaledja je bilo srečno mesto blaginje in mediteranske sproščenosti. Zato je bilo v marsičem bolj »napredno« kot druga mesta. Slovenske ženske so bile kulturno-socialno razgledane, po prvi svetovni vojski se je tu pa tam katera v javnosti pojavila v hlačah, tako Dani Tomažič in tako je moji ženi Radi kot študentki na Vipavskem župnik očital, da se vozi s kolesom v hlačah.

Med nekaterimi »tipičnimi lastnostmi«, ki naj bi veljale za Slovence, je tudi odnos do lastnine. Kar 90 odstotkov stanovanj ali hiš je lastniških, kar nas uvršča v svetovni vrh. Med državami Evropske unije je le še v Romuniji več lastnikov nepremičnin kot pri nas. Vendar pa lahko nepremičnina z leti postane breme za ostarelega lastnika, kar se vse pogosteje tudi res dogaja.

Nekateri starejši težko živijo sami zaradi zdravstvenih problemov, še več pa je takih, ki si preprosto ne morejo več privoščiti lastnega bivališča, saj ne morejo plačevati tekočih stroškov, stroškov vzdrževanja in ogrevanja. Pogosto so hiše prevelike, težko dostopne in predrage za vzdrževanje, stanovanja pa neprimerna, v blokih brez dvigal, na težko dostopnih lokacijah, komunalni stroški so iz leta v leto višji … Po nekaterih podatkih je v Sloveniji kar 22 tisoč gospodinjstev z enim članom, starejšim od 80 let.

Uvodni pozdrav in predstavitev sta imela Aleš Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Matteo Appuzo glavni koordinator projekta HELPS. Martin Lux z Inštituta za sociologijo na češki Akademiji znanosti in umetnosti je predstavil glavne ugotovitve primerjalne analize stanovanjskih politik v srednjeevropskih državah s poudarkom na starejših. Povedal je, da Slovenija, Slovaška in Madžarska spadajo med tiste države v katerih živi največ starejših v lastniških stanovanjih.