Študent in gimnazijka kot prostovoljna učitelja
Računalniška učilnica na gimnaziji Trbovlje. Po dolgih letih znova sedemo v šolske klopi tisti, ki smo jih zapustili že pred mnogimi leti, se zaposlili in se tudi že upokojili. Združila nas je želja, da bi se seznanili z digitalno fotografijo in tako smo se izoblikovali v prijeten šolski kolektiv. Naša učitelja sta študent Miha in gimnazijka Teja. Za šolsko mizo ali pred tablo sta vedno nasmejana in prijazna. Njuno poučevanje je pravo: od lažjega k težjemu. Nikoli se ne jezita, vedno sta nam pripravljena pomagati in se z nami veselita naših uspehov. Marsikaj sta nas že naučila: od tega, da najlepše fotografije nastanejo ob sončnem vzhodu, da ni dobro fotografirati skozi šipo...
Sprejeti socialno pomoč – da ali ne?
Prejemniki socialnih pomoči so v vse večjem dvomu, ali naj sploh sprejmejo pomoč, če pa jo bodo morali dediči po njihovi smrti vrniti državi ali občini? Kaj naj storijo? Ali je tako imenovana socialna država v resnici zgolj nekakšna banka, ki namesto pomoči dodeljuje posojila, ki jih kasneje izterja od dedičev?
Negotovost še povečuje novi zakon o socialno-varstvenih prejemkih, ki naj bi začel veljati s 1. junijem letos. Z njim bodo v sistem socialnega varstva uvrščeni še drugi prejemki, ki doslej niso bili. Tako se zastavljajo številna vprašanja in za odgovore nanje smo se obrnili na mag. Boštjana J. Turka, direktorja Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
-
Desetega aprila bomo na referendumu odločali, ali bomo imeli zakon o malem delu, kakršnega je sprejel državni zbor. Da bi se laže odločili, ali smo za tak zakon ali ne, smo pripravili nekaj osnovnih pojasnil. Zakon ureja tudi delo za upokojence, za kar se že dalj časa zavzemajo njihovi predstavniki.
Malo delo pomeni začasno ali občasno delo, ki je omejeno tako po višini zaslužka, kot tudi po delovnih urah. To je povsem razumljivo, saj malega dela ni mogoče enačiti z delovnim razmerjem in s pravicami, ki izhajajo iz njega. Malega dela ne smemo obravnavati kot nadomestilo za redne oblike zaposlovanja, saj ureja le oblike občasnega in začasnega dela, ki pa lahko vsebujejo tudi posamezne elemente delovnega razmerja. Z malim delom si bodo študentje, brezposelni in upokojenci lahko izboljšali svoj gmotni položaj.
-
Bralka sprašuje, kaj vse je treba postoriti, če kdo umre doma, saj »preprosto ne veš, kaj storiti, kam poklicati, koga mora moraš obvestiti ...«
Podatke smo poiskali pri Pogrebnem podjetju Maribor in v Javnem podjetju Žale.
Ob smrti na domu mora pokojnika pregledati zdravnik, zato je treba v najkrajšem času (po zakonu o matičnem registru pa v 48 urah po smrti) obvestiti pristojno službo. V Mariboru je to mrliško pregledna služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca (tel.:02 333 18 88), v Ljubljani pa Inštitut za sodno medicino (tel: 01 524 49 51, mrliške preglede opravljajo za potrebe mestne občine Ljubljana ter občin Brezovica pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani, Dobrova-Horjul, Ig, Polhov Gradec, Škofljica).
Zdravila in alkohol ne gredo skupaj
Alkohol je v naši družbi del tradicije. Uživamo ga zaradi kratkotrajnih učinkov, ki jih ima na možgane: sprosti nas, prežene strahove, razveže jezik, marsikomu prikliče občutek prijetnega razpoloženja. Izmislili smo si različne izgovore in številne priložnosti, ko je preprosto treba piti: ob rojstnih dneh in najrazličnejših družabnih dogodkih, tudi ob naraščaju v domačem ali v sosedovem hlevu, pri večernih debatah s prijatelji pa nam kozarček iz podzavesti izvabi odlične zamisli o tem, kako rešiti gospodarsko krizo in politične razmere.
-
Ljubljana - Po sedmih letih, odkar je nastal prvi osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, zakon še vedno ni sprejet in ga niti ni v letošnjem programu dela parlamenta. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije pripravila alternativen predlog zakona, ki celovito ureja to področje in se, kot pravijo, osredotoča na koristi uporabnikov. Predstavili so ga na konferenci Mestne zveze DU upokojencev Ljubljana – osrednje slovenske zveze. Kot je poudaril Boris Koprivnikar, njihov predlog določa, da naj dolgotrajna oskrba in nega ne bi zajemala...
-
Ljudstvo naj bi bilo nosilec vsake demokratične oblasti, izvoljeni predstavniki naj bi le uresničevali ljudsko voljo. Tako naj bi bilo, stvarne razmere pa so sila daleč od deklariranih načel. V resnici nam vlada razmeroma ozek krog ljudi, ki se ga je prijelo ime »politični razred«.
In kdo so ti »ljudje posebnega kova«, ki odločajo v našem imenu? V naših razmerah so bili to nekdaj člani partijskega vodstva, dandanašnji pa politični razred sestavljajo vodstva političnih strank. V tem primeru se kaj ni dosti spremenilo, razen tega, da je na volitvah mogoče zamenjati vladajoče. Vendar volivci vse manj verjamejo, da bi se zgolj z drugimi imeni v resnici lahko kaj spremenilo, zato je volilna udeležba čedalje manjša, in to ne le pri nas, temveč tudi v drugih državah, kjer so volitve najpomembnejše orodje za kaznovanje nesposobnih voditeljev.
Glasujte za naš slovenski projekt
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sodeluje s projektom »Catch your rhythm!«. Vsak glas pripomore k izvedbi projekta zato vas prosimo, da glasujete zanj na spletni strani https://www.heartofstroke.com/fightafinslovenia Svoj glas lahko oddate vsak dan iz vsakega mail naslova, vseh 92 dni, kolikor traja čas za glasovanje. Vabimo vas, da nam čim večkrat ali prav vsak dan podelite svoj glas. Prosimo vas tudi, da posredujete naprej! Na več naslovov bo sporočilo posredovano, več možnosti imamo, da zmagamo! Prav vsak glas...
-
Naštejmo samo nekatere od res številnih dogodkov: na Poljanski 6 v Ljubljani se lahko udeležite šivanja punčk iz cunj (od 10. do 12. ure), ljubljanski gasilci bodo pripravili dan odprtih vrat za vse radovedneže, otroci iz Zavoda Janeza Levca bodo na domovih obiskali starejše sosede; inštitut za osebno rast in sinergijo Os bo predstavil projekt Poveži generacije (od 10. do 10.30 ure na Celovški 160, predavalnica LPP. Društvo Focus bo pripravilo akcijo ozaveščanja avtomobilistov o pogostejši uporabi kolesa.
-
Znanje, denar in čudovite minerale (nekateri merijo tudi do pol metra) so združili v največji tovrstni muzej v Sloveniji.
Zbirko mineralov je Rihtar, ki bo muzej tudi vodil, začel ustvarjati že v srednji šoli, iskal, kopal, menjal in nakupoval pa po širnem svetu, še največ pa v Sloveniji in v Šaleški dolini. Tako mu je uspelo zbrati in pripraviti za ogled blizu štiri tisoč različnih žlahtnih kamnin, med njimi tudi jantar iz domačega premogovnika. Sam jih je za zbirko prispeval kar 2700 in kot pravi, bo zbirko še povečeval. Hiša mineralov je odprta od torka do petka med 10. in 16. uro, za napovedane skupine pa tudi zunaj tega časa.
Več na: www.muzej-velenje.si, telefon: 03 898 26 30
Besedilo in fotografija: Jože Miklavc
