-
Kot posebej prijazno do starejših so v anketi navedli dovolj klopi, na katerih si lahko odpočijejo in spremljajo dogajanje na ulici. Dovolj je tudi možnosti za druženje v dnevnih centrih aktivnosti in za sprehajanje po lepo vzdrževanih parkih.
So pa tudi stvari, ki jih motijo; denimo, da v mestnem središču ni majhnih živilskih trgovin niti obrtnih delavnic; da so pločniki prenapolnjeni s kolesarji, rolkarji in parkiranimi avtomobili, da je premalo javnih stranišč, ki so tudi težko dostopna za starejše (stopnice!). To je le nekaj ugotovitev iz ankete, ki so jo izvedli po kriterijih projekta Svetovne zdravstvene organizacije Starosti prijazna mesta, pri čemer starejši meščani opazujejo stanje in razmere v mestu in oblikujejo predloge, kako naj bi zadeve uredili, da bi bilo bivanje v mestu prijaznejše zanje, pa tudi za druge meščane. Udeleženci bodo še naprej zbirali predloge, ki jih bodo vsakih šest mesecev pregledali na inštitutu in jih izročili županu. Posebna skupina ljubljanskih seniorjev bo spremljala uresničevanje predlaganih rešitev in rezultate predstavila javnosti.
Prireditve na gradu Bogenšperk
Udeležite pa se lahko tudi drugih prireditev. Tako v nedeljo, 17. oktobra vabijo ob 16. uri na koncert ljudskih pevcev osrednje Slovenije in Gorenjske. Zadnji oktobrski konec tedna pa bo v znamenju čarovnic. V soboto, 30. oktobra, vas od 15. ure dalje vabijo na prireditev Noč čarovnic.
Več informacij na spletni strani: www.bogensperk.si in na telefonu: 01 898 78 67.
-
Izberete lahko katerega od 16 apartmajev za 2 do 4 osebe, na voljo pa je tudi 11 apartmajev za 4 do 6 oseb. V bližini hotela Vesna so odprli še nov wellness. Med raznovrstnimi programi, ki jih bo nudil sodoben center zdravja in dobrega počutja, bo zagotovo vsak našel kaj zase od fitnesa, whirpoolov, masaž, savn, okrepčilo bo na voljo v čajnici in restavraciji.
-
Po kopanju v bazenih s termalno-mineralno vodo se lahko odpravite na kolesarjenje, na obisk v Rogatec, Podčetrtek, Olimje, Ptuj, Ptujsko goro ali se povzpnete na Boč ali Donačko Goro.
Prebivate lahko v počitniški hiši ZDUS v Ulici XIV. divizije 14, kjer boste za prenočitev plačali od 17 € naprej. Od oktobra do maja lahko osmi dan bivate brezplačno.
Za vse informacije vam je na voljo upravnik Nino Šiljeg, pokličete pa lahko na tel. št.: 03/818-29-50 ali pošljete e-pošto na naslov: zdus.rogaska@volja.net. www.zdusrogaska.si
-
Blizu 200 članov se je konec avgusta srečalo v Piranu in skupno so telovadili pod vodstvom ustanovitelja društva dr. Nikolaya Grishina. Temeljni namen srečanja je spodbujati ljudi k zdravemu načinu življenja, osveščati javnost o skrbi za zdravje in o pomenu redne vadbe, predvsem pa pritegniti starejše prebivalstvo. Zanimivo je, da je kar nekaj članov, ki se vsako jutro redno udeležujejo vadbe starejših od 80 let, v skupini Kolezija pa je povprečna starost krepko čez 70 let.
Program krepitve in odpornosti
Jesenski čas ob rastoči luni je pravi čas za to. Vadba bo v četrtek, 14. oktobra, in v petek, 15. oktobra od 17.30 do 20.30. ure v Šempetru v Savinjski dolini.
Pri čiščenju in krepitvi telesa in duha se boste naučili slediti preizkušenemu
3. DAN FESTIVAL ZAPRL VRATA 1.10.2010
Razen predsednika države dr. Danila Turka so festival obiskali še ministri dr. Ljubica Jelušič, dr. Henrik Gjerkeš, Gregor Golobič in dr. Igor Lukšič, sicer pa je festival obiskalo podobno kot lani, kakih 15 tisoč mladih, srednje generacije in starejših iz vse države!
Sprehodili so se skozi 13 razstavnih parkov, v katerih se je predstavilo več kot 150 podjetij in organizacij, med njimi je bilo tudi nekaj razstavljavcev iz tujine, na dveh odprtih odrih in na štirih osrednjih prireditvah pa je nastopilo 3.800 pevcev, plesalcev, igralcev ipd. iz vse države slovenskega zamejstva in gosti iz nekdaj bratskih republik Jugoslavije, ki so letos prišli na festival prvič. Hvaležni so bili za topel sprejem in obljubili, da še pridejo, s seboj pa bodo pripeljali tudi politike, znanstvenike in prostovoljce, da bodo sodelovali na tematskih konferencah in okroglih mizah.
-
Družba, ki hoče dihati, mora nujno zajemati tudi medgeneracijski dih, sicer jo pokonča zadah generacije. To misel sem si sestavljal, ko sem na sončno jesensko soboto v Bohinju gledal obraze množice, ki je posedala za dolgimi mizami ob hotelu Zlatorog, uživala v golažu, pesmi, pijači in veselem klepetu.
Obraze so zvečine nadgrajevali sivi, srebrnkasti lasje, a so jih hkrati pomlajevali ob njih sedeči mladeniči in mladenke. In medtem ko je bilo med starejšimi zelo pogosto slišati vprašanje: "Hej, se me še spomniš, saj veš, bila sva ...", so se mladi obračali k starejšim predvsem z: "Se vam pa res vidi, da ste se luštno imeli ...".
-
Kar je v človekovi naravi, ostane v njej, pa če se še tako trudi, da bi to spremenil. Kot pri tistem škorpijonu, ki je prosil žabo, da bi ga prepeljala čez reko. Žabi se to ni zdelo pametno, saj bi jo škorpijon sredi reke najbrž pičil. A škorpijon jo je prepričal, da tega ne bi storil, ker bi potem v reki utonila oba. Seveda jo je sredi reke škorpijon pičil in žabi pojasnil: tak pač sem, to je v moji naravi.
Človek tako kot škorpijon ne more iz svoje kože. Če ga zanima politika, bo težko izstopil iz nje. Edina izjema, za katero vem in ki najbrž samo potrjuje pravilo, je bil Veliki gobar, kot so rekli Dolancu, potem ko je končno odložil svoje politično žezlo in se umaknil v zasebnost gozdov in nabiranja gob. Drugi pa ... No, pa saj v tem ni nič slabega. Če te politika zanima, kar! Časopisi, televizija, dnevniki, radijska poročila, internet - vse je na voljo za zadovoljevanje vsakodnevnega interesa. Moja prateta, ki je umrla malo pred svojim stotim letom, je ob mojem obisku na Bokalcah, kjer je preživljala zadnja leta življenja, rekla, da vedno prebere Mladino, ker so tako nepopustljivi, tako žolčni, da bi človek šel kar demonstrirat na cesto. Teta, ki je večino življenja preživela nekje v Južni Ameriki, pri sinovih, ki so med drugo vojno ušli tja pred partizani, je pozabila, da v Sloveniji ne demonstriramo niti pogosto niti najraje. In če že demonstriramo, to ni noben karneval.
-
Med nekdanjimi republikami SFRJ je še vedno veliko perečih vprašanj, ki jih bo treba reševati strpno in ob upoštevanju interesov vseh prizadetih. Hrvaška in Slovenija sta po sklenitvi dogovora o arbitražnem reševanju mejnega vprašanja na dobri poti, pri čemer pa ne gre zgolj za določitev meje na morju, temveč tudi za upoštevanje katastrskih razmejitev na Savudrijskem polotoku. A o tem bodo odločali mednarodni arbitri in obe državi sta se zavezali, da bosta spoštovali njihovo odločitev.
Določitev meje med novonastalimi državami ostaja »vroča tema« za vse, ki so naslednice nekdanje skupne države. Hrvaška je načelno pristala na črnogorsko suverenost v zalivu Boke Kotorske in tudi priznava ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, čeprav se je pri tem morala odreči nekaterim nacionalističnim projektom. Načrt delitve te nekdanje republike na hrvaški in srbski del, kakor sta se proti volji Bošnjakov dogovarjala Tuđman in Milošević, je padel v vodo in obe državi zdaj sprejemata ozemeljsko celovitost BiH. Težava pa je v tem, da tudi v Sarajevu ne vedo, kako zagotoviti enotnost države na njenem celotnem ozemlju.
