Venčke boste izdelovali iz pušpana, bodike, bršljana in posušenih naravnih materialov. Delavnica je primerna za otroke od 7. leta naprej in odrasle. Mlajši otroci se lahko udeležijo v spremstvu staršev. Vstopnina je 5 evrov.

Tako se lahko 5. novembra, udeležite predavanja klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj o podnebju, ki se spreminja hitreje kot navade ljudi (zaželene vnaprejšnje prijave).
Marsikaj zanimivega boste izvedeli 26. novembra na predavanju mag. Špele Habič, univ. dipl. inž. gozdarstva, o gozdnih učnih poteh in nekatere izmed njih v notranjsko-kraški regiji bo podrobneje predstavila.
V soboto, 17. decembra, pa bo Matej Kržič, prof. geografije in zgodovine skušal osvetliti vprašanje, kako močno dogajanja na poseljenem kraškem površju vplivajo na kraško podzemlje in kako dogodki v podzemlju vplivajo na površje; navedel bo tudi, katere podzemne jame so primerne za obisk turistov.
Predavanja so ob sobotah, ob 18. uri na Turistični kmetiji Pri kovačiji, Babno Polje 28 c, Stari trg pri Ložu.
Za dodatne informacije pokličite na telefon: 041 260 985, e-pošta: sd.planjava.bp@gmail.com

Zadovoljni so bili tako mladi kot starejši, prav vse pa je s svojo pozitivno življenjsko energijo navdušil najstarejši udeleženec, star kar 97 let! Vseslovenski projekt Simbioz@ je v duhu medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljstva potekal na več kot 240 različnih lokacijah v 120 občinah, največkrat v prostorih šol ali knjižnic. Udeleženci so spoznali osnove računalništva, raziskovali internet in se naučili, kako pošiljati in prejemati elektronska sporočila in tako osvojili osnovno znanje računalništva, ki ga tako mladi kot starejši potrebujemo pri vsakdanjih opravilih.
V vlogi prostovoljcev so se preizkusili tudi častni pokrovitelj projekta in predsednik Državnega sveta RS, mag. Blaž Kavčič, sopranistka Irena Preda, voditelj Marko Potrč, vokalna skupina Perpetuum Jazzile, pevka Martina Šraj, igralka Iva Krajnc in Naj prostovoljec leta 2010, Benjamin Tomažič.

GLAVNE NOVOSTI NOVE ZAKONODAJE: enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate na centru za socialno delo (CSD) določen je vrstni red uveljavljanja pravic nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje večja pravičnost in preprečevanje zlorab ALI IN KATERE PRAVICE SE Z NOVO ZAKONODAJO UKINJAJO? Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, se ukinja državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let.

»Bolgari smo Evropejci, žal pa živimo v najrevnejši državi Evropske skupnosti. Naša povprečna pokojnina je 80 evrov, povprečna plača 300, zajamčena ali najnižja pa 130 evrov na mesec,« povzame 53-letna profesorica angleščine Milena Popova, ki kot asistentka na fakulteti zasluži približno 300 evrov na mesec. Da s sinom preživita, še prevaja, je svetovalka za mednarodno izobraževanje tistih, ki želijo nadaljevati študij v tujini, ter turistična vodička v njenem domačem mestu Ruse, ki je peto po velikosti v Bolgariji in ima le malo manj kot...

»Od revščine k trajnostnemu razvoju - ljudje v središču trajnostnega in vključujočega razvoja« - je bil poimenovan letošnji 17. oktober, svetovni dan boja proti revščini. Statistiki so nas dobro oskrbeli s podatki1. Vrh tega dogodka pa je bila zahteva po sistemskem urejanju boja proti revščini, kot da »zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev« in »zakon o socialno-varstvenih prejemkih«, ki naj bi veljala v letu 2012, ne bi bila sistemska zakona in kot da Slovenija ne bi sprejela zaveze iz Evropske Agende 2020 o zmanjšanju števila...

Prof. dr. Neda Pagon se je kot doktorica sociologije in profesorica ukvarjala s sociologijo kulture, z marksistično teorijo umetnosti, z zgodovino marksizma in s teorijo socialnih teorij. Tokrat odstira pogled v naše polpreteklo obdobje, ki se ga starejši še dobro spominjajo, mladi pa bolj malo vedo o življenju in vrednotah izpred nekaj desetletij. Neda Pagon se javno kar pogosto oglaša v družbeno zaostrenih trenutkih. »Prav to je temeljna dolžnost družboslovca.

Ena bolje obiskanih okroglih miz na minulem Festivalu za tretje življenjsko obdobje je bila tista z naslovom "Partizansko", ki je zagotovo na svojevrsten način nakazala pot v strpno in socialno sožitje vseh generacij, predvsem pa nujno umirjenost pri obravnavi občutljivih tematik zdajšnjega časa, kar edino lahko pripomore k premagovanju zagotovo preveč zastrupljenega ozračja v naših medčloveških odnosih. Pomembno iztočnico je vsekakor dal predsednik ZZB NOV Janez Stanovnik z jasnim stališčem, da so se proti okupatorjem za ramo ob rami...

Se je tudi vam, kot vozniku z dolgoletnimi izkušnjami, že zgodilo, da v množici elektronske opreme v avtomobilu niste bili povsem prepričani, čemu kaj služi? Otroci nimajo časa za podrobne razlage, vnukom je vse jasno, vi pa ne sledite njihovi pripovedi? Se zmedete v sodobnih krožiščih, vas moti talna cestna signalizacija, pravila na avtocestah, nenehne omejitve? Se bojite višjih kazni, pa vseeno pogosto niste povsem prepričani, ali res vozite po pravilih? Morda prav zaradi vseh teh vprašanj avto (pre)pogosto puščate v garaži? Ste že slišali...

V času, ko smo kot družba in kot posamezniki na usodnem razpotju, se pogosto sprašujemo, ali so demokratična orodja dovolj učinkovita, da bi lahko poiskali novo, boljšo pot iz krize. Demokracije seveda ni brez svobode, ki vsakomur omogoča izbiro, ta pa je temelj demokracije. V resnici pa vse to ni tako samoumevno, kot je videti na prvi pogled. V predstavniški (parlamentarni) demokraciji se državljani dejansko odločamo le na volitvah, ko izbiramo svoje predstavnike, ki bodo odločali v našem imenu.