-
To je pravzaprav informacijska mreža, kjer zbirajo in urejajo ponudbe, namenjene starejšim. Tako lahko na enem mestu najdete podatke o oskrbovanih stanovanjih, domovih za starejše, oskrbi na domu in drugih storitvah. Dobite lahko nasvete tudi o tem, kako urejati finančno stanje, kako najugodneje urediti zapuščinske zadeve in podobno. V servisu za starejše so zbrani ponudniki storitev in produktov ter popustov in ugodnosti za upokojence.
Za tiste, ki morda še niso vešči uporabe interneta pa so uvedli brezplačno telefonsko številko 080 22 46, kamor lahko pokličete in vprašate, kar vas zanima. Svetovalec vam bo poiskal odgovore ali pa poiskal konkretno osebo, ki lahko pomaga urediti problem. 1. mednarodna razstava orhidej
Cvetoče lepotice si lahko ogledate - in katero tudi kupite - od 21. do 24. aprila med 10. in 18. uro v rastlinjaku v parku Tivoli (poleg Čolnarne).
V četrtek, petek in soboto bodo ob 16. uri strokovnjaki svetovali o negi orhidej, v soboto in nedeljo boste nasvete poslušali tudi med 11. in 12. uro.
V četrtek in petek se lahko ob 17. uri udeležite predavanja o Kolumbiji ter o Ekvadorju.
Več preberite na spletni strani: www.orhideje.org-
Med drugim bodo na ogled evropske vrste dvoživk in plazilcev, albino eksotične živali in dihurji v družbi cvetočih, dišečih in bodečih rastlin. Pripravili bodo tudi igralnico za dihurje, za otroke igranje kačjega mikada in kartanja s plazilskimi kartami, predavanje o slovenskih in evropskih vrstah plazilcev ter delavnico odpravljanja strahu pred kačami. Več o prireditvi lahko preberete na www.bioexo.si ali www.bioexo.com.
-
Ugotovili so, da so vozniki mestnih avtobusov pozorni do starejših potnikov in da mladi potniki večinoma odstopajo sedeže starejšim. Dobrodošle so tudi table z urami prihodov avtobusov. Zelo so pohvalili MOL, ki je v središču mesta uvedel električno mestno vozilo za brezplačne prevoze meščanov v starem delu in tam, kjer promet sicer ni dovoljen. Hitri in premalo previdni kolesarji in rolkarji predstavljajo nevarnost za pešce, zato so nekateri predlagali, da bi jim uredili poseben poligon za rolkanje.
-
Na zadnji seji so se načelno dogovorili o organizaciji srečanj skupin za bolnike in njihove svojce. Sklenili so, da bodo na naslednjo skupino povabljeni tudi člani sveta pacientov. Podprli so tudi izvedbo okrogle mize o vplivu društev na zdravstveno reformo.
-
Raziskavo je opravilo angleško podjetje Disabledgo, usposobljeni sodelavci pa so vse objekte ocenili po določenih kriterijih. Hkrati so lastnikom in upravljavcem posredovali priporočila in nasvete o izboljšavah v dostopnosti posameznih objektov in o sporazumevanju z ljudmi z različnimi oblikami oviranosti. Podatki o dostopnosti objektov in storitvah v njih (denimo usposobljenost osebja za komunikacijo z osebami z okvaro sluha), so dostopni na naslovu http://www.disabledgo.com/sl/org/ljubljana.
-
Čeprav evropsko leto prostovoljstva poudarja primernost prostovoljstva za vse socialne skupine, raziskave kažejo, da je prostovoljstvo v EU še vedno predvsem dejavnost, s katero se ukvarja srednji sloj z višjo izobrazbo in dohodki, medtem ko mlajši in starejši vanjo niso dovolj vključeni. Po rezultatih študije o prostovoljstvu v Evropski uniji je povprečen prostovoljec visoko izobražen moški srednjih let z nadpovprečnim osebnim dohodkom, ki najverjetneje opravlja prostovoljno delo na področju športa. Prostovoljstva je največ na področju športa, izobraževanja, kulture in socialne pomoči ter v verskih ali cerkvenih organizacijah.
-
Alkoholizem je bolezen, ki skorajda ne pozna razlik ne v starosti, ne po izobrazbi in ne po spolu, pravi psihiatrinja Mirjana Radovanović. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da smo še premalo osveščeni o vplivu alkohola na našo psiho in organizem.
Mag. Mirjana Radovanović kot specialistka psihiatrije in transakcijska analitičarka dela v centru za zdravljenje odvisnih od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in se srečuje tudi z različnimi posledicami odvisnosti od alkohola. »Medicina je sindrom odvisnosti od alkohola pred leti le začela priznavati kot bolezen, čeprav nekateri še vedno nasprotujejo tej diagnozi. Morda tudi zato, ker so pacienti lahko po eni strani zelo bolni, po drugi pa znajo biti sila zahtevni ali pa zelo vešče prikrivajo svoje počutje. Zdaj že prevladuje prepričanje, da gre za bolezen možganov, ker lahko z napredkom tehnologije zaznavamo spremembe v njih. Res pa je, da se lahko nekdo, ki se prvič napije, vede dokaj podobno kot tisti, ki so od alkohola že odvisni. To v laični javnosti sproža dvome, ali sploh gre za bolezen.«
-
Leta 2045 bo delež ljudi, starejših od 60 let, prvič v zgodovini človeštva presegel delež otrok, mlajših od 15 let. Zato je medgeneracijsko sodelovanje in odpravljanje tabujev, ki ločujejo generacije, pomembnejše kot kadarkoli prej.
O tem so udeleženci iz štirinajstih evropskih držav govorili tudi na mednarodni konferenci o medgeneracijskem učenju v Krzyžowi na Poljskem. Pripravili so jo mladi, združeni v različnih mladinskih organizacijah, ob pomoči starejših, tudi strokovnjakov in strokovnjakinj s slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Oboji so namreč spoznali, da bi se lahko marsičesa naučili drug od drugega, če bi se več družili.
Pomaga s pletilkami in z velikim srcem
Kristina Jerše iz zaselka Jezero v Preserju že dobrih 40 let plete oblačila in jih pošilja družinam, za katere iz časopisov in revij izve, da so se znašle v stiski.
Še dobro se spomni, kako je pri prijateljicah zbrala otroška oblačila in še sama nekaj dodala, pripravila prvi paket in ga poslala na Kozjansko, kjer je na Prevorju v velikem pomanjkanju živel vdovec s tremi otroki. Kasneje sta to družino z možem tudi obiskala.
Spominja se še mnogih žalostnih zgodb, ki so jo pretresle. In pomagala jim je. O tem priča polna mapa pisem in fotografij iz vseh krajev Slovenije, ki jih dobiva v zahvalo. Z nekaterimi se tudi osebno pozna. Leta 1980 je v Jani prebrala žalostno zgodbo o sedmih deklicah blizu Tepanja, ki jim je umrla mamica. Poslala jim je nekaj paketov, kasneje sta jih z možem tudi sama odpeljala tja in med njimi so se spletle prijateljske vezi. Še vedno se obiskujejo. Eni od deklic je bila birmanska botra, bila je tudi na njeni poroki in nikoli ji ne pozabi voščiti za praznike. »Trem otrokom sem krstna in trem birmanska botra, pa mi je ta, ki je čisto tuja, najbolj hvaležna,« pravi Krista, ki ji usoda tudi ni prizanesla, saj je na tragičen način izgubila moža in starejšega sina. Zdaj ji družbo dela kuža Runo.
