Revščine je veliko, še več njenega zanikanja
Koliko je revščine med slovenskimi upokojenci ter o tem, kaj lahko za zmanjšanje revščine storijo društva upokojencev, smo se pogovarjali z Rožco Šonc, ki pri ZDUS vodi komisijo za socialna vprašanja in projekt Starejši za starejše.
Raziskave kažejo, da podatki o mesečnih prejemkih niso najboljši kazalec revščine, pa vendar - kaj pravi statistika?
Na konferenci v Madridu je bilo ugotovljeno, da je v državah članicah EU od 9 do 26 odstotkov prebivalstva izpostavljenega revščini. Vendar kriteriji niso povsem objektivni: revni v Luksemburgu niso primerljivi z revnimi v Bolgariji. Pa tudi revščino doživljamo različno. Nekomu se zdi, da je reven, če si ne more privoščiti obiska v gledališču, počitnic in podobnega, a pri tem še ne gre za preživetje.-
Upokojeno diplomirano psihologinjo Zmago Prošt je res prijetno poslušati, ko niza načrte in dosežke, ki jih uresničuje tudi z veliko pomočjo somišljenikov. Predvsem pa je ponosna na vse večji razcvet medgeneracijskega središča v Renčah, naselju na skrajnem koncu Vipavske doline, kakor prihajajo tudi prebivalci iz bližnjih vasi Vogrsko, Volčja Draga in Bukovica.
Zmaga Prošt je sicer odrasla v Novi Gorici, a se je po končanem študiju s soprogom novinarjem ustalila v Črni na Koroškem. Več kot desetletje je spremljala razvoj mladih z motnjo v duševnem razvoju in kar nekaj let vodila center za socialno delo na Ravnah. Delovala je v različnih nevladnih organizacijah na področju socialnega varstva in bila med drugim predsednica Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, predsednica Socialne zbornice Slovenije, članica strokovnega sveta pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
-
V Ljubljani že več kot trideset let deluje Društvo nekadilcev in zdravega življenja. Člani, trenutno jih je blizu 300, se zavzemajo za zrak brez cigaretnega dima, saj je njihovo geslo: »Ne kadim – zdravo živim.« Poleg predavanj in različnih akcij za osveščanje o škodljivosti kajenja vsak mesec pripravijo tudi izlet, ki mu sledi družabno srečanje s plesom.
Člani ljubljanskega društva se družijo tudi z društvom iz Maribora in Sevnice in so člani Slovenske zveze za tobačno kontrolo kot krovne organizacije. Svoje prostore imajo na Grablovičevi 28, kjer se lahko oglasite vsak četrtek med 16. do 18. uro in boste dobili več informacij o njihovih akcijah. Tudi kadilci, ki se želijo odvaditi kajenja, se lahko oglasijo, saj jim bodo pomagali premagati to nezdravo navado. Več informacij dobite na telefonu 051 385 892 ali pri predsedniku društva na tel. št: 031 833 074.
-
Evropski teden mobilnosti bo uvedla preobleka Hiše Evropske unije na Bregu 14 v Ljubljani. Arhitekt Gašper Demšar si je zadal nalogo, da bo prostore hiše opremil podnebno ozaveščeno. Uporabil je les. Postavitev LesOzavečeni bo za obiskovalce dostopna že v petek, 17. septembra, uradna otvoritev pa bo v petek, 24. septembra, ob 18. uri. Vodilna ideja postavitve je ozavestiti javnost o pozitivnih učinkih uporabe lesa, ki prispeva k zmanjšanju posledic podnebnih sprememb, saj ima učinko...
Srečanje upokojencev osrednjeslovenske regije
Po eni strani prostor za srečanje na novem stadionu v Stožicah ni bil najbolj posrečena izbira, gre namreč za sto ali več metrov dolg pokrit nadstrešek na enem od še nedokončanih objektov novega stadiona. Obiskovalci so bili sicer pod streho, niso pa imeli pregleda nad dogajanjem na odru, ker je bila dolžina vseh postavljenih miz predolga, širina pod nadstreškom pa samo kakih deset metrov. Tako so dogajanje na odru lahko spremljali le tisti, ki so vstali izza miz in obkrožili oder.
-
Z udobnim turističnim avtobusom, ki bo imel odhod v poznih večernih urah iz Maribora, Celja, Ljubljane, bomo potovali prek Italije do Lugana. Ogledali si bomo mestno središče, po želji in za doplačilo obisk Švice v malem, za sladko okrepčilo pa bomo poskrbeli v muzeju čokolade. Pot bomo nadaljevali ob Luganskem jezeru ter se skozi predor Gotthard odpeljali do Luzerna – za marsikoga najlepšega švicarskega mesta. Sledi ogled najpomembnejših znamenitosti, namestitev v hotelu, večerja in nočitev.
Vabilo na svečanost ob praznovanju 60. letnice DU Bled in odprtju velike razstave ročnih del
Trio saksofonov DO-RE-MI
Sopranistka Janja Hvala ob spremljavi koncertne harmonike Jerneja Valanta
Moški pevski zbor Triglav
Ženska vokalna skupina DU Bled
Srečanje upokojencev spodnjepodravske regije, Moškanjci
Ta je zahtevala, da svoj del obremenitev sprejmejo tudi tisti, ki so za krizo najbolj odgovorni. »Ni prav, da ceno krize plačujejo najbolj revni!« je dejala med drugim.
Idrija 1493/2010: glas premalo
Mesto Idrija, pod katerim je 500 let deloval drugi največji rudnik živega srebra na svetu, je lani in letos kandidiralo za posebno Unescovo zaščito naravne in kulturne dediščine. Obakrat ji je za to priznanje v močni mednarodni konkurenci zmanjkal le en od enaindvajsetih glasov. Pomeni to neuspeh ali vendarle pomembno stopničko na poti do verjetne poznejše počastitve dolgoletne rasti, naporov mnogih generacij pri delu pod zemljo in nad njo ter stopnjevanje mednarodnega zanimanja, s tem pa do najvišje tovrstne podpore in razmaha kulturnega turizma v tem kraju?
V sončnem dnevu veselo na Rudnem polju
Razpoloženje so že na med zbiranjem obiskovalcev dvigali godbeniki iz Gorij, prireditev pa se je nadaljevala s pozdravnimi nagovori predsednice gostitelja letošnjega srečanja DU Gorje Danice Mandeljc, županov Gorij Petra Torkarja in sosednjega Bohinja Franca Kramarja ter predsednika pokrajinske zveze Janeza Šolarja.
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak je v govoru pozvala zbrane k medsebojni pomoči in solidarnosti, saj s tem dokazujejo, kaj so življenjske vrednote. V nadaljevanju se je zahvalila vsem, ki so poslali ZDUS pooblastila, da člani nadzornega sveta Vzajemne tudi v njihovem imenu odslej bedijo, da bodo vsa zbrana sredstva porabljena samo za zdravstveno varstvo.
