Prihodnje leto se bo Evropa posvetila problemom in uspehom prostovoljstva, tako kot se letos posveča boju proti revščini in socialni izključenosti. Prostovoljstvo je namreč prepoznano kot ena od uspešnih oblik, s pomočjo katere je v času krize mogoče izdatno omiliti hudo stisko, v kakršni so se in se še bodo znašli številni Evropejci.

Prihodnje leto se zdi še daleč, a priprave na leto prostovoljstva so že stekle. Uvodni veliki dogodek je pripravila Španija, ki je v Valencii teden dni gostila simpozij o komuniciranju med prostovoljci vseh evropskih držav. Šlo je za srečanje, na katerem je več kot 300 udeležencev razpravljalo o problemih prostovoljstva in hkrati opozorilo na primere dobre prakse. Ali smo bili tam tudi Slovenci, ki slovimo kot narod prostovoljcev? Ali smo pokazali karkoli iz našega prostovoljske ponudbe storitev od gasilcev do gorskih reševalcev, od dela z ljudmi, ki so se zatekli v Slovenijo, do prostovoljstva v Karitas in Rdečem križu ter seveda velikih prostovoljskih projektov, kakršne s pomočjo upokojencev uresničuje Zveza društev upokojencev?

Na sedmih srečanjih boste med drugim izvedeli več o tem, s kakšnimi pripomočki in tehnikami je lažje oskrbovati in negovati, kako oskrbovati dementne, kako krepiti psihofizično kondicijo, kako se sporazumevati s starejšimi, kako se srečati z minljivostjo ... Zaživel pa naj bi tudi klub svojcev. Tečaj sofinancirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Mestna občina Ljubljana, udeleženci prispevajo 25 evrov.

Prijavite se lahko po telefonu 01 433 93 01 ali po elektronski pošti: klemen@inst-antonatrstenjaka.si.

Prva razstava fotografij velikega formata je posvečena delu arhitekta Jožeta Plečnika, zlasti detajlom, kot sta jih skozi fotografski objektiv zaznala Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič. Razstava z naslovom Glasba panoram Plečnikove arhitekture bo na ogled do 1. aprila.

Stran ureja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki pogosto preverja kakovost različnih izdelkov in storitev. Med drugim je opravila test kislih kumaric, ki jih najdemo na naših prodajnih policah in ugotovila, da jih večina ustreza zakonsko predpisanim določilom. Menijo pa, da bi vzorci lahko vsebovali manj soli in drugih nepotrebnih dodatkov, kot so sredstva za utrjevanje, arome in konzervansi, na embalaži pa bi lahko bilo več za potrošnika zanimivih informacij, kot je na primer tabela hranljivosti, navodila za shranjevanje po odprtju kozarca in podobno.
V test je bilo vključenih 13 vzorcev, od tega 7 vzorcev »standardne« velikosti in 6 manjših, t.i. »delikatesnih« kumaric. Mimogrede, za delikatesne kumarice potrošniki odštejemo dva evra na kg več kot za navadne.

Kaže se zamisliti nad podatkom, da na svetu vsako leto izdelajo od 4 do 5 milijard plastičnih vrečk, od česar jih je pozneje recikliranih ali kakorkoli predelanih največ nekaj odstotkov. Po izračunih naj bi vsak Slovenec na leto porabil od dvesto do tristo plastičnih vrečk. Kljub temu, da moramo vrečke ločeno zbirati in oddajati na ekoloških otokih ali v zbirnih centrih, jih velika večina konča v med preostalimi smetmi ali kar v naravi (v obcestnem grmovju, vodi, kanalizaciji itd.). Zato je potrebna večja osveščenost, predvsem pa se mora vsak potrošnik sam odločiti, da bo vedno uporabljal le nakupovalne torbe, večnamenske vrečke iz blaga ali pa v trgovini nakupljeno blago naložil v kartonaste škatle, ki so ponekod na voljo.

Na vsakem srečanju, poimenovanem Bralni krog, mag. Tilka Jamnik iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo predstavi tri otroške, tri mladinske ter tri knjige za odrasle. Starejše bralke in bralce ob odprtih slikanicah in prebiranju odlomkov nenehno spodbuja, da bi tudi v domačem krogu brali svojim vnukinjam in vnukom. V četrtek, 17. februarja, bodo ob 10. uri v središču pozornosti predvsem knjige, v katerih nastopajo slabovidni in slepi književni junaki ter dve slikanici v Braillovi pisavi. Vabljeni v Bralni krog tudi 17. marca, 21. aprila ter 19. maja.

Sicer pa Slovensko društvo hospic vsako prvo sredo v mesecu prireja srečanja, na katerih se udeleženci pogovarjalo o žalosti in žalovanju in skušajo spoznati, kako je žalost lahko tudi priložnost za osebno rast in za celjenje ran naše preteklosti. Tema srečanja 2. marca bo: Se ne moremo v družini medsebojno podpirati v žalosti?
Srečanja potekajo med 18. in 20. ure v prostorih društva v Ljubljani, Gosposvetska 9. Udeležbo sporočite na telefon 01 420 52 60, ker je število udeležencev omejeno. Informacije o hiši Hospic pa lahko dobite po telefonu 01 42 05 260, po elektronski pošti: hospic.lj@siol.net ali se ob delovnikih osebno zglasite v hiši na Hradeckega 20 (pod Golovcem).

Muzej je odprt od torka do petka, pa tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure (vstop do 16. ure).
Predšolski otroci in šolarji se lahko med počitnicami od torka, 22. februarja, do petka, 25. februarja, udeležijo počitniških delavnic, ki bodo med 10. in 13. uro.
Prijave niso potrebne. Informacije po telefonu: 01 364 00 83, www.tms.si,

Po predstavi se boste lahko pogovarjali s filmsko producentko Dunjo Klemenc.
V sredo, 2. marca, ob 10. uri pa bodo predvajali dramo Mati in hči (Mother and Child) ameriškega režiserja Rodriga Garcíe, ki ponazarja, kako pomembne za človekov obstoj so družinske povezave.
Filmski predstavi bo sledil pogovor z družinsko terapevtko Majdo Mramor.
Več o predstavah na www.kinodvor.org.