Starejši Ljubljančani najbolj pogrešajo manjše trgovine v mestu in raznovrstne storitve na domu, predvsem pa dvigala v blokih, v katerih živijo, je pokazal posvet o bivanju in bivališčih, ki ga je v projektu Svetovne zdravstvene organizacije »Starosti prijazna Ljubljana« pripravil Inštitut Antona Trstenjaka skupaj z mestno zvezo upokojencev, mestno občino Ljubljana in našo revijo.

Pripombe meščanov lahko strnemo v naslednja priporočila: V Ljubljani veliko visokih stavb nima dvigal, zato starejši stanovalci, ki so slabše gibljivi in živijo v višjih nadstropjih, ostajajo doma in so socialno osamljeni. Po veljavni zakonodaji dvigal ne potrebujejo stavbe, ki imajo največ štiri nadstropja. Za vgraditev dvigala je tudi treba dobiti soglasje prav vseh stanovalcev, kar pa skoraj ni mogoče doseči. Cenejša rešitev je dvižni podest ali stol, ki ga je mogoče montirati na stopnišče stavbe in s katerim se slabo premična oseba iz...

Iz oddelka s 33 posteljami, ki so ga uredili v delu pritličja nekdanje otroške bolnišnice na Vrazovem trgu in odprli prav na svetovni dan bolnikov, naj bi se sčasoma razvila sodobna mestna negovalna bolnišnica, ki jo Ljubljana tako zelo potrebuje. V njej bodo dobili prostor pacienti, ki še niso pripravljeni za samostojno življenje doma ali v domu starejših občanov, vendar ne potrebujejo več zdravniškega zdravljenja. Negovalni oddelek je po sodobnih standardih opremljen s pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo, v...

Le malo je narodov, pri katerih sta planinarjenje in gorništvo tako razširjena kot v Sloveniji. Že podatek, da je Planinska zveza Slovenije najbolj množična nevladna organizacija, vključuje skoraj 60 000 članov, je dovolj zgovoren. Še veliko več kot članov planinskih društev pa je pohodnikov v slovenske gore. Največja gneča je v poletnih mesecih, ko je v kočah težko najti prosto ležišče. No, planinci praviloma v hribih ne pričakujejo kdove kakega udobja, zato so zadovoljni tudi s prenočitvijo na skupnih ležiščih.

Podobno kot vse sodobne zahodne družbe se tudi Avstralija srečuje s problemom hitrega staranja prebivalstva. Pričakujejo, da bo v manj kot petdesetih letih vsak četrti prebivalec na tej celini starejši od 65 let. Proces hitrega staranja prebivalstva je posledica nizke stopnje rodnosti in podaljševanja življenjske dobe - ta je v Avstraliji še za 4 leta daljša - dodatno pa k temu pripomorejo migracijski tokovi, saj se vsako leto na to celino priseli več kot četrt milijona ljudi. Populacija 90-letnikov je najhitreje rastoča starostna skupina.

Prihodnje leto se bo Evropa posvetila problemom in uspehom prostovoljstva, tako kot se letos posveča boju proti revščini in socialni izključenosti. Prostovoljstvo je namreč prepoznano kot ena od uspešnih oblik, s pomočjo katere je v času krize mogoče izdatno omiliti hudo stisko, v kakršni so se in se še bodo znašli številni Evropejci.

Prihodnje leto se zdi še daleč, a priprave na leto prostovoljstva so že stekle. Uvodni veliki dogodek je pripravila Španija, ki je v Valencii teden dni gostila simpozij o komuniciranju med prostovoljci vseh evropskih držav. Šlo je za srečanje, na katerem je več kot 300 udeležencev razpravljalo o problemih prostovoljstva in hkrati opozorilo na primere dobre prakse. Ali smo bili tam tudi Slovenci, ki slovimo kot narod prostovoljcev? Ali smo pokazali karkoli iz našega prostovoljske ponudbe storitev od gasilcev do gorskih reševalcev, od dela z ljudmi, ki so se zatekli v Slovenijo, do prostovoljstva v Karitas in Rdečem križu ter seveda velikih prostovoljskih projektov, kakršne s pomočjo upokojencev uresničuje Zveza društev upokojencev?

Na sedmih srečanjih boste med drugim izvedeli več o tem, s kakšnimi pripomočki in tehnikami je lažje oskrbovati in negovati, kako oskrbovati dementne, kako krepiti psihofizično kondicijo, kako se sporazumevati s starejšimi, kako se srečati z minljivostjo ... Zaživel pa naj bi tudi klub svojcev. Tečaj sofinancirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Mestna občina Ljubljana, udeleženci prispevajo 25 evrov.

Prijavite se lahko po telefonu 01 433 93 01 ali po elektronski pošti: klemen@inst-antonatrstenjaka.si.

Prva razstava fotografij velikega formata je posvečena delu arhitekta Jožeta Plečnika, zlasti detajlom, kot sta jih skozi fotografski objektiv zaznala Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič. Razstava z naslovom Glasba panoram Plečnikove arhitekture bo na ogled do 1. aprila.

Stran ureja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki pogosto preverja kakovost različnih izdelkov in storitev. Med drugim je opravila test kislih kumaric, ki jih najdemo na naših prodajnih policah in ugotovila, da jih večina ustreza zakonsko predpisanim določilom. Menijo pa, da bi vzorci lahko vsebovali manj soli in drugih nepotrebnih dodatkov, kot so sredstva za utrjevanje, arome in konzervansi, na embalaži pa bi lahko bilo več za potrošnika zanimivih informacij, kot je na primer tabela hranljivosti, navodila za shranjevanje po odprtju kozarca in podobno.
V test je bilo vključenih 13 vzorcev, od tega 7 vzorcev »standardne« velikosti in 6 manjših, t.i. »delikatesnih« kumaric. Mimogrede, za delikatesne kumarice potrošniki odštejemo dva evra na kg več kot za navadne.