Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Oddih v Rogaški Slatini

    11. oktober 2010

    Po kopanju v bazenih s termalno-mineralno vodo se lahko odpravite na kolesarjenje, na obisk v Rogatec, Podčetrtek, Olimje, Ptuj, Ptujsko goro ali se povzpnete na Boč ali Donačko Goro.

    Prebivate lahko v počitniški hiši ZDUS v Ulici XIV. divizije 14, kjer boste za prenočitev plačali od 17 € naprej. Od oktobra do maja lahko osmi dan bivate brezplačno.

    Za vse informacije vam je na voljo upravnik Nino Šiljeg, pokličete pa lahko na tel. št.: 03/818-29-50 ali pošljete e-pošto na naslov: zdus.rogaska@volja.net. www.zdusrogaska.si

  • S telovadbo do zdrave družbe

    11. oktober 2010

     

     

    Blizu 200 članov se je konec avgusta srečalo v Piranu in skupno so telovadili pod vodstvom ustanovitelja društva dr. Nikolaya Grishina. Temeljni namen srečanja je spodbujati ljudi k zdravemu načinu življenja, osveščati javnost o skrbi za zdravje in o pomenu redne vadbe, predvsem pa pritegniti starejše prebivalstvo. Zanimivo je, da je kar nekaj članov, ki se vsako jutro redno udeležujejo vadbe starejših od 80 let, v skupini Kolezija pa je povprečna starost krepko čez 70 let.

  • Program krepitve in odpornosti

    11. oktober 2010

    Jesenski čas ob rastoči luni je pravi čas za to. Vadba bo v četrtek, 14. oktobra, in v petek, 15. oktobra od 17.30 do 20.30. ure v Šempetru v Savinjski dolini.

    Pri čiščenju in krepitvi telesa in duha se boste naučili slediti preizkušenemu

  • 3. DAN FESTIVAL ZAPRL VRATA 1.10.2010

    7. oktober 2010

    3. DAN FESTIVAL ZAPRL VRATA 1.10.2010

    Razen predsednika države dr. Danila Turka so festival obiskali še ministri dr. Ljubica Jelušič, dr. Henrik Gjerkeš, Gregor Golobič in dr. Igor Lukšič, sicer pa je festival obiskalo podobno kot lani, kakih 15 tisoč mladih, srednje generacije in starejših iz vse države!

    Sprehodili so se skozi 13 razstavnih parkov, v katerih se je predstavilo več kot 150 podjetij in organizacij, med njimi je bilo tudi nekaj razstavljavcev iz tujine, na dveh odprtih odrih in na štirih osrednjih prireditvah pa je nastopilo 3.800 pevcev, plesalcev, igralcev ipd. iz vse države slovenskega zamejstva in gosti iz nekdaj bratskih republik Jugoslavije, ki so letos prišli na festival prvič. Hvaležni so bili za topel sprejem in obljubili, da še pridejo, s seboj pa bodo pripeljali tudi politike, znanstvenike in prostovoljce, da bodo sodelovali na tematskih konferencah in okroglih mizah.

  • Se me še spomniš?

    oktober '10

    Se me še spomniš?

    Družba, ki hoče dihati, mora nujno zajemati tudi medgeneracijski dih, sicer jo pokonča zadah generacije. To misel sem si sestavljal, ko sem na sončno jesensko soboto v Bohinju gledal obraze množice, ki je posedala za dolgimi mizami ob hotelu Zlatorog, uživala v golažu, pesmi, pijači in veselem klepetu.

    Obraze so zvečine nadgrajevali sivi, srebrnkasti lasje, a so jih hkrati pomlajevali ob njih sedeči mladeniči in mladenke. In medtem ko je bilo med starejšimi zelo pogosto slišati vprašanje: "Hej, se me še spomniš, saj veš, bila sva ...", so se mladi obračali k starejšim predvsem z: "Se vam pa res vidi, da ste se luštno imeli ...".

  • Ribe se lovi na trnek ...

    oktober '10

    Ribe se lovi na trnek ...

    Kar je v človekovi naravi, ostane v njej, pa če se še tako trudi, da bi to spremenil. Kot pri tistem škorpijonu, ki je prosil žabo, da bi ga prepeljala čez reko. Žabi se to ni zdelo pametno, saj bi jo škorpijon sredi reke najbrž pičil. A škorpijon jo je prepričal, da tega ne bi storil, ker bi potem v reki utonila oba. Seveda jo je sredi reke škorpijon pičil in žabi pojasnil: tak pač sem, to je v moji naravi.

    Človek tako kot škorpijon ne more iz svoje kože. Če ga zanima politika, bo težko izstopil iz nje. Edina izjema, za katero vem in ki najbrž samo potrjuje pravilo, je bil Veliki gobar, kot so rekli Dolancu, potem ko je končno odložil svoje politično žezlo in se umaknil v zasebnost gozdov in nabiranja gob. Drugi pa ... No, pa saj v tem ni nič slabega. Če te politika zanima, kar! Časopisi, televizija, dnevniki, radijska poročila, internet - vse je na voljo za zadovoljevanje vsakodnevnega interesa. Moja prateta, ki je umrla malo pred svojim stotim letom, je ob mojem obisku na Bokalcah, kjer je preživljala zadnja leta življenja, rekla, da vedno prebere Mladino, ker so tako nepopustljivi, tako žolčni, da bi človek šel kar demonstrirat na cesto. Teta, ki je večino življenja preživela nekje v Južni Ameriki, pri sinovih, ki so med drugo vojno ušli tja pred partizani, je pozabila, da v Sloveniji ne demonstriramo niti pogosto niti najraje. In če že demonstriramo, to ni noben karneval.

  • Za slovenske zmage

    oktober '10

    Za slovenske zmage

    Med nekdanjimi republikami SFRJ je še vedno veliko perečih vprašanj, ki jih bo treba reševati strpno in ob upoštevanju interesov vseh prizadetih. Hrvaška in Slovenija sta po sklenitvi dogovora o arbitražnem reševanju mejnega vprašanja na dobri poti, pri čemer pa ne gre zgolj za določitev meje na morju, temveč tudi za upoštevanje katastrskih razmejitev na Savudrijskem polotoku. A o tem bodo odločali mednarodni arbitri in obe državi sta se zavezali, da bosta spoštovali njihovo odločitev.

    Določitev meje med novonastalimi državami ostaja »vroča tema« za vse, ki so naslednice nekdanje skupne države. Hrvaška je načelno pristala na črnogorsko suverenost v zalivu Boke Kotorske in tudi priznava ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, čeprav se je pri tem morala odreči nekaterim nacionalističnim projektom. Načrt delitve te nekdanje republike na hrvaški in srbski del, kakor sta se proti volji Bošnjakov dogovarjala Tuđman in Milošević, je padel v vodo in obe državi zdaj sprejemata ozemeljsko celovitost BiH. Težava pa je v tem, da tudi v Sarajevu ne vedo, kako zagotoviti enotnost države na njenem celotnem ozemlju.

  • »Pokojninska reforma« ali denar v napačnih rokah

    oktober '10

    »Pokojninska reforma« ali denar v napačnih rokah

    Kakovost življenja ni toliko v blaginji, kot predvsem v kulturi družbenih in medčloveških odnosov. Naša družba v tem pogledu ni kdove kako visoko. Vse je dovoljeno, dokler ni dokazano kršenje temeljnih in posebnih družbenih načel ter zakonitosti. Toda šibkejši večinoma nimajo nobenih možnosti, da bi proti močnejšim in vplivnejšim uveljavili ta načela in zakonitosti. Kot da ima prav grobi darvinizem, da večje ribe žrejo manjše in da je vse dovoljeno v boju za obstoj ter uveljavljanje.

    Ko iščemo merila, ki bi pokazala, kaj je narobe in kaj prav, naletimo na dejstvo, da stari vrednostni sistemi ne veljajo več, novih pa še ni. To pa gre na roko tistim, ki se odlično znajdejo prav v takšnih razmerah in so zato zainteresirani, da bi »prehodno obdobje« trajalo v nedogled. V takšnih razmerah uspevajo posamezniki in skupine, ki so se dokopali do družbene moči, do kapitala ter vpliva na medije in s tem do oblikovanja javnega mnenja. Pripadniki tako nastale »elite« se med seboj podpirajo, dokler naposled ne pride do notranjega...

  • Banka brezplačnih storitev

    Banka brezplačnih storitev

    Le kakšna je banka, v kateri poteka dejavnost brez enega samega kovanca ali bankovca, namesto obresti pa z vsakim obiskom raste stopnja zadovoljstva? To je časovna banka, ki temelji na menjavi storitev, znanj in spretnosti in na ta način spodbuja ljudi k druženju in sodelovanju ter širjenju socialnih mrež.

    Zveni zapleteno? Pa gre pravzaprav za zelo preprost in prijazen projekt, ki se je v svetu že precej razširil. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja si je časovno bančništvo kot novost na poti v socialno državo in k družbeni pravičnosti zamislil Edgar Cahn (ustanovitelj društva Time Dollar USA). Gre za izmenjavo različnih znanj, sposobnosti, spretnosti in storitev med različnimi udeleženci, pri čemer so vsa znanja vrednotena enako: ena ura dela je vedno ena ura dela. Pri tem pa ne gre za klasično menjavo, torej jaz tebi - ti meni, ampak za načelo vzajemnosti: jaz tebi - ti njej - ona meni …

  • Z mediacijo rešimo spor hitreje in ceneje

    Z mediacijo rešimo spor hitreje in ceneje

    Mediacija je miren način reševanja sporov, pri čemer mediator, ki je nevtralna tretja oseba, pomaga strankama, da skušata najti najboljšo rešitev. Postopek vodi tako, da imata obe stranki možnost povedati, kako vidita problem. V mediacijo vstopajo stranke prostovoljno in jo lahko kadarkoli, če tako presodijo, tudi prekinejo. Pri tem načinu reševanja sporov stranke hitreje ter tudi veliko ceneje pridejo do rešitve spora, kot bi to dosegli na sodišču.

    Zgodba o mediaciji pri nas se je začela s skupino sodnikov in aktualnim pravosodnim ministrom dr. Alešem Zalarjem, ki so leta 2001 začeli s poskusnim projektom. Letos je s 15. junijem stopil v veljavo zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, po katerem morajo vsa prvostopenjska sodišča, to so okrajna, okrožna in delovna, svojim strankam še pred začetkom sojenja ponuditi mediacijo. Višja sodišča pa bodo morala to storiti v dveh letih. S tem zakonom smo se po mnenju predsednice Društva mediatorjev Slovenije Gordane Ristin uvrstili v...

  • 1
  • …
  • 378
  • 379
  • 380
  • 381
  • 382
  • …
  • 388
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov