Slep je, kdor z denarjem ne zna pametno ravnati
Nove člane vabijo tudi v študijski krožek Mediacija, kjer se bodo slušatelji naučili, kako po mirni poti reševati konflikte, do katerih lahko pride med ljudmi. Več informacij dobite na telefonski številki 01 433 20 90 ali na spletni strani: www.univerza3.si.
-
ko človek dela obračun sam s seboj in pregleda vse tisto, kar bi bil lahko storil, pa ni, ko bi lahko kaj rekel, pa ni, ko bi lahko ukrepal, pa ni. Pred novim letom si se spopadel sam s seboj in si potem sprejel dobre sklepe za naprej. Taka je bila navada, a se je porazgubila v decembrski bleščavi umetnih zvezd, petard in drugih pirotehničnih iznajdb.
In če sem bila vse leto tiho, je zdaj čas, da povem naglas, kaj mislim. Tudi pri nas, tukaj, na samem robu Evrope se namreč dogaja nekaj, kar ima v Evropi že prepoznaven obraz. Kot vedno smo malo za časom, ki pa nas nezadržno dohiteva, tako kot nas je tudi kriza dohitela leto pozneje kot druge.
-
Statistika navaja, da smo po kazalcih gospodarske uspešnosti nekje na sredini evropskega povprečja, izstopamo pa po izraziti izvozni usmerjenosti našega gospodarstva. Prav zaradi tega moramo še toliko skrbneje spremljati dogajanja na svetovnem trgu, saj odločilno vplivajo na razmere v naši državi.
Ob spodbudnih uspehih je treba opozoriti tudi na večjo odgovornost države, da z ukrepi, ki jih ima na voljo, uresniči potrebne spremembe. Eno takih področij je kmetijska politika, katere uspešnost se kaže tudi v deležu prehranske samozadostnosti, prav ta pa se je v zadnjih dveh desetletjih prepolovila; slovenski kmetje cenovno ne morejo enakopravno tekmovati s proizvajalci iz kmetijsko razvitejših držav, ki dejansko oblikujejo evropsko kmetijsko politiko tudi z dodeljevanjem subvencij.
Pokojnina – moja ali države depresija?
Četrtinska uskladitev pokojnin. Polovična uskladitev pokojnin. Upokojitev pri šestdesetih ali upokojitev pri petinšestdesetih? Kolikšne pokojnine lahko prenese državni proračun v prihodnjih dveh letih? Pokojninska reforma, da ali ne?
Takšna in podobna vprašanja so se minuli mesec ves čas kopičila v javnosti in pogosto povzročala pljuvanje po "teh prekletih upokojencih, ki molzejo državo, ki ničesar ne razumejo in vse nas potiskajo v še globljo krizo".
Če bi bil upokojenski nevednež, bi se umaknil od televizorja, se usedel v temačen kot in se počutil manjvrednega, odvečnega, malodane takšnega, kot so "kralji ulic", ki se opotekajo po pločnikih in prosjačijo za "drobiž". Morda bi celo sam sedel na katerega od vogalov v mestu.
-
za nekatere posege in operacije, denimo, sive mrene, ščitnice, ožilja, srca, žolčnih kamnov in kile, kolkov, kolena in hrbtenice ter za ultrazvok dojk in CT (glave in vratu, možganov). Sezname so dolžni objavljati izvajalci zdravstvenih storitev na svojih spletnih straneh, denimo Univerzitetni klinični center Ljubljana jih objavlja na strani http://www4.kclj.si. Najdete jih tako, da v meniju na levi strani izberite vrstico Bolniki in obiskovalci – Čakalne dobe.
Seznami čakalnih dob naj bi bili objavljeni tudi v čakalnicah ambulant ter na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (www.ivz.si).
Pacienti imamo pravico, da izberemo izvajalca z najkrajšo čakalno dobo. Tisti pacienti, ki so že uvrščeni na čakalni seznam za določen poseg, pa bodo za poseg na vrsti v dogovorjenem terminu. -
Skozi potovanje glavnih junakov, ki pričakujeta prvega otroka, nam režiser Sam Mendes prikaže različne odnose staršev do otrok in odnose med partnerjema.
Po filmu se boste lahko pogovorili z Ireno Šimnovec, dramaturginjo, plesalko in predsednico združenja Naravni začetki.
V sredo, 26. januarja, pa bo ob 10. uri na sporedu pretresljiv dokumentarec Louie Psihoyos Skriti zaliv (The Cove), ki je lani prejel oskarja za najboljši celovečerni dokumentarni film. Japonski ribiči, ki jih podpira milijonska industrija vodnih zabavišč in trgovanja z delfinjim mesom, v odročnem zalivčku mesteca Taiji opravljajo okrutne pokole delfinov ...
Sogovornik Mirjane Borčič bo Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, biolog, ki se že od mladih nog ukvarja s kiti in delfini. Ogljikov monoksid – ne pustimo se presenetiti
Od jeseni pa tja do zgodnje spomladi, nas lahko preseneti ogljikov monoksid. Kljub opozorilom na žalost tudi v Sloveniji vsako leto zaradi zastrupitve umre več deset ljudi. Z ogljikovim monoksidom se lahko zastrupimo prav vsi od dojenčkov do starejših ljudi, saj je plin brez barve, vonja in okusa, nastaja pa pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv premoga itd. V bivalnih prostorih lahko nivo ogljikovega dioksida poraste zaradi nepravilne namestitve, delovanja ali vzdrževanja peči na drva ali premog, kaminov in plinskih gorilnikov...
V Strunjanu po kakiju še artičoke
Organizatorji - tamkajšnje turistično društvo Solinar - so v sodelovanju s pridelovalci kakija ter drugimi pripravili odličen program. Obiskovalci so se lahko zabavali, uživali kulinarične dobrote, pripravljene iz teh sadežev, si ogledali različne razstave in predstavitve, prisluhnili strokovnim predavanjem ter nastopom glasbenih skupin. Med številnimi tekmovanji in igrami je udeležence še posebej navdušil izbor največjega in najmanjšega kakija. Največji sadež je tehtal 488 gramov (za tri normalne sadeže), najmanjši sadež pa je imel samo 79 gramov.
Prireditelji so napovedali, da bo 28. in 29. maja prihodnjega leta v Strunjanu prvič tudi praznik artičok.Voščilnice iz naravnih materialov
Delavnica je primerna tako za otroke (do 5. leta starosti v spremstvu staršev), kot tudi za odrasle. Vstopnina je 3 evre.
-
Na spletni strani www.zeleno-drevo.si lahko izberete svoje praznično drevo, ki še raste v drevesnici, pred prazniki pa ga presadijo v posodo in pripeljejo k vam domov ali v pisarno. Obenem vam povedo, kako naj bi skrbeli zanj. Po praznikih ga pridejo iskat in posadijo nazaj v naravo. Drevesa so visoka od 60 do 200 cm, najamete ga lahko že za 43 evrov, kar vključuje tudi ceno dostave in vnovične posaditve.
Kot pravijo v podjetju Čarna d.o.o, lahko drevo tudi posvojite in tako leto za letom praznujete z istim drevesom. V posvojitev je vključen tudi majski piknik v drevesnici, kjer boste lahko obiskali svoje drevo.
Več informacij na: 051 499 396, drevo@zeleno-drevo.si.
