Aktualno 

Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.

Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.

Prenovljena spletna stran Vzajemnosti

Spoštovane bralke in bralci, v želji, da bo spletna stran revije bolj pregledna in berljiva, smo jo prenovili. Še naprej lahko prebirate   priljubljene rubrike, le videz je nekoliko posodobljen. Priporočamo tudi vsebino v zavihku Koristne informacije, ki smo jo osvežili in dopolnili. Tam najdete kontaktne podatke nevladnih in humanitarnih organizacij, varuhov pacientovih pravic in številnih društev, ki so lahko v pomoč, ko zbolimo ali nekoga negujemo, območnih enot Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno...

Nekoga moraš imeti rad - še posebej lepo je, če je to tudi knjiga. S temi besedami pesnika Ivana Minattija, katerega stoletnice se spominjamo letos, organizatorji vabijo na jubilejni, 40. slovenski knjižni sejem. Odvijal se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2024.

Predstavilo se bo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav, obenem pa se bo zvrstilo več kot 280 dogodkov. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška, predstavili bodo predvsem sodobne hrvaške književnike in nekaj ilustratorjev. Mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, prav zaradi obeležitve stoletnice pesnika, prevajalca, urednika in akademika Ivana Minattija. Glavno dogajanje bo potekalo na štirih odrih: Glavnem, Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih.

 Tretjo soboto v novembru je mednarodni dan solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. V znak sočutja in podpore žalujočim jutri ob 20. uri prižgimo svečko na svojem oknu.

Solidarnostno akcijo že osmič zapored pripravljajo Združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija, Inštitut Rahločutnost in Zavod Med.Over.Net. Letošnje geslo mednarodnega dne je »Sočutna povezanost«, s katerim  pozivajo k zmanjševanju socialne izolacije in osamljenosti svojcev ter s tem h krepitvi njihovega duševnega zdravja. 

 Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije (SUS) opozorila na probleme, ki tarejo slovenske upokojence.

Kot je na novinarsko konferenci dejala predsednica Zdus Zdenka Jan, se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro. Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, zatika se že pri zagotavljanju osnovnih pravic zapisanih v ustavi. Zato je ponovno poudarila, da se zavzemajo za ustanovitev urada za starejše ali pa vsaj zagovornika starejših.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu, je poudarila nestrinjanje z določbami zakona za dolgotrajno oskrbo, ki predvideva, da bi upokojenci od julija 2025 plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnin, delodajalci in delojemalci pa od bruto plač. Poseganje v neto izplačane pokojnine, kot ga določa sistemski zakon, v Zdusu vidijo kot vdor v pokojninski sistem. Če vlada določila ne bo spremenila bodo sprožili ustavni spor, je dodala. Povedala je še, da so ministrstvu za zdravje posredovali številne pripombe na zakon o zdravstveni dejavnosti. Zlasti se ne strinjajo s tem, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo tudi na tržni način, kar odpira vrata privatizaciji. Prepričani so, da morajo za vse izvajalce, tudi koncesionarje, veljati isti kriteriji in da je treba krepiti javnozdravstveno mrežo.

 V Strunjanu bodo od 15. do 17. novembra 2024 potekali že tradicionalni dnevi kakijev, že enaindvajsetič zapored. Pri domačih pridelovalcih boste lahko kupili sveže ali v obliki različnih kulinaričnih dobrot ter še druge pridelke.

Organizator Turistično društvo Solinar Strunjan pripravlja pester spremljevalni program od vodenega ogleda solin in ogleda razstave Park morja v centru za obiskovalce Krajinskega parka Strunjan ter predstavitve solinarske družine iz Italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran do predavanj o pridelavi in uporabi kakija in glasbenih nastopov. Pripravili bodo že tradicionalno tekmovanje za največji strunjanski kaki, v nedeljo pa se bo ob 12. uri začelo srečanje harmonikarjev. 

Svetovni dan diabetesa, ki ga obeležujemo 14. novembra, je priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji. Naj vas spodbudi za zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo diabetes tipa 2 - ta dosega prek 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.

Na svetu živi že blizu 600 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, kar to bolezen uvršča med tiste, ki pomenijo največje zdravstveno breme in brez odločnejših ukrepov se pričakuje, da se bo delež obolelih v prihodnjih letih le še povečeval. Diabetes je povezan s srčnim infarktom, možgansko kapjo, ledvično odpovedjo in amputacijami nog, če je prepozno odkrit in slabo zdravljen. Mednarodno združenje za diabetes opozarja, da približno polovica ljudi, ki ima diabetesom, ni diagnosticirana in ti so med najbolj ogroženimi.

 Praznični projekt Mala pozornost za veliko veselje bo potekal tudi letos, že deveto leto zapored. Cilj je zbrati 21 tisoč prazničnih voščil za 21 tisoč stanovalcev v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Predvsem bodo pošte veseli tisti, ki nimajo svojcev, pogostih obiskov ali pa v njihovih nabiralnikih pristanejo le položnice in reklame.

Pobudnica projekta Ana Petrič vas vabi, da napišete kratko praznično pismo ali voščilnico z lepimi željami. Lahko pripravite več voščil naenkrat ali pa se za skupno akcijo dogovorite v društvu, bralni, rokodelski ali telovadni skupini oziroma k izdelovanju voščilnic povabite svoje vnuke. Pomembno je, da je sporočilo pozitivno, osebno, napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive. Voščila pošljite do 3. decembra 2024 na naslov »Mala pozornost za veliko veselje« – Ana Petrič in Prostorček, Gerbičeva ulica 37, 1380 Cerknica, na hrbtno stran pa lahko napišete svoje podatke, mogoče vam kdo odpiše. Vsa praznična pisma in voščila bodo pregledali in jih z dopisom ter zahvalo za razdeljevalce in obvestilom za prejemnike posredovali starejšim po vsej Sloveniji.