Kinodvor v Ljubljani vabi stoletnice in stoletnike na zajtrk in filmsko projekcijo filma Mladi Medardo v nedeljo, 15. oktobra 2023, ob 11. uri.

Pred sto leti, točneje 15. oktobra 1923, je namreč potekala svečana otvoritev kina Ljubljanski dvor. Takrat  so predvajali film Mladi Medardo (Der junge Medardus, Mihály Kertész /Michael Curtiz/ Avstrija, 1923).

Po stotih letih bodo v Kinodvoru na Kolodvorski ulici predvajali isti film, in to ob živi spremljavi orkestra, ki bo odigral novo partituro skladatelja Andreja Goričarja. Častna gostja bo Emilija Soklič, ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih delavk, ki bo letos dopolnila častitljivih 105 let.

 Slovenske veteranske godbe se pripravljajo na poseben dogodek, ki bo združil ljubitelje glasbe in kulture. Festival veteranskih godb, že 15. po vrsti, bo v soboto, 23. septembra, v Ljubljani.

Ob 11. uri bodo fanfare Godbe ljubljanskih veteranov z balkona Mestne hiše najavile slavnostno otvoritev festivala, na kateri bodo razglasili ambasadorje veteranskih godb Slovenije.

Med 12. in 13. uro bodo pred mestno hišo ter na Prešernovem in Novem trgu promenadni koncerti posameznih veteranskih godb. Festival pa se bo zaključil s skupnim nastopom Združenega veteranskega orkestra Slovenije ob 13.30 pred magistratom na Mestnem trgu.

Geslo svetovnega meseca in tudi današnjega dneva Alzheimerjeve bolezni opozarja na to, da za zdravo življenje, ki pomaga k zmanjševanje in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence, ni nikoli ne prezgodaj, ne prepozno.

 Kot ob današnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni poudarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je demenca med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Po podatkih ministrstva za zdravje ima demenco več kot 40.000 prebivalcev Slovenije.

 Danes obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o najpogostejši obliki krvnega raka, limfomu. V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo L&L še posebej ozaveščajo o pomenu zgodnjega odkrivanja limfoma, saj je zdravljenje pravočasno odkrite bolezni manj zahtevno in bolj uspešno, višje je tudi preživetje.

Najpogostejši simptomi so povečane bezgavke na vratu, pod pazduho ali v dimljah, izrazito nočno potenje, pogoste okužbe, povišana telesna temperatura zvečer, izguba telesne teže in utrujenost, je pojasnila izvršna direktorica združenja Kristina Modic. Med možne simptome spadajo tudi kašelj, zasoplost ter dolgotrajno srbenje po celem telesu, pri nekaterih oblikah pa tudi povečana vranica, napetost v trebuhu ter kožni izpuščaji. Bolezen ima zelo splošne simptome, zato jih ljudje zelo hitro zamenjajo za manj nevarne težave, prav tako tudi zdravniki, je še opozorila.

Ob Svetovnem dnevu varnosti pacientov nekatere bolnišnice in zdravstveni domovi jutri, 15. septembra, pripravljajo Dan odprtih vrat. Namen dogodka je narediti korak v smeri tesnejšega sodelovanja vseh zdravstvenih ustanov z društvi. Zdravstvo se spreminja in opolnomočen pacient, ki razume svojo diagnozo in se strinja s terapijo, je bolj varen, sporočajo iz Zveze organizacij pacientov Slovenije. Dnevi odprtih vrat pod skupnim sloganom “Glas pacientu!” bodo potekali na način, ki so si ga izbrale ustanove in društva. Podrobnosti najdete na povezavi :

 V lanskem letu sta pri nas zaradi samomora umrli 402 osebi, 321 moških in 81 žensk. To je nekoliko manj kot leto prej, a kljub temu je samomorilni količnik v Sloveniji višji od evropskega povprečja. Medtem ko v EU zaradi samomora umre 11 oseb na 100.000 prebivalcev, jih pri nas umre 19.

 Kot je pred svetovnim dnem preprečevanja samomora (10. september) povedala doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),  zadnjih deset let število samomorov pri nas iz leta v leto niha. Velja pa, da zaradi samomora moški v primerjavi z ženskami umirajo skoraj štirikrat pogosteje ter da je več samomorov v vzhodni regiji (Koroška, Savinjska, Posavska, Pomurska …).

 V parku Tivoli bo dva dni potekal 1. Ljubljanski festival športa, na katerem bodo obiskovalci lahko na enem mestu spoznali različne športne panoge (40 športov), se udeležili vodenih vadb ter se preizkusili v različnih izzivih in 11 tekmovanjih. Poskrbljeno bo tudi za odlično kulinariko, ne bo pa ponudbe alkoholnih pijač, saj sta šport in alkohol nezdružljiva. Dogajanje bo v soboto zvečer sklenil koncert Magnifica.

Danes dopoldne bodo učenke in učenci ljubljanskih osnovnih šol spoznavali različne športe in se preizkusili med seboj. Ob 11. uri jih bo obiskal tudi župan Zoran Janković. Popoldne se bodo začele Športne igre zaposlenih, na katerih se bodo pomerile ekipe sodelavcev iz podjetij in drugih organizacij.

 Ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembru, se tradicionalno začenja tudi  Nacionalni mesec skupnega branja. Do 8. oktobra se bo tako zvrstilo več projektov in dogodkov za spodbujanje branja in bralne pismenosti vseh generacij. 

Med drugim bodo 17. septembra, na dan zlatih knjig, društvo Bralna značka ter društva in zveze prijateljev mladine obeležili začetek bralne sezone v vrtcih, šolah, knjižnicah z bralnim maratonom, v Tednu otroka pa bodo prvošolcem v Sloveniji in v zamejstvu že tradicionalno razdelili slikanice.

Pionirka psihoonkologije pri nas, nevropsihiatrinja prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., je pred kratkim predstavila novo knjigo Nešteto razlogov za življenje, v kateri opiše razvoj psihoonkologije v Sloveniji, nastanek in delovanje Društva onkoloških bolnikov Slovenije, saj je bila njegova dolgoletna predsednica, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, poti razvoja in sodelovanja s številnimi ljudmi s teh področij delovanja doma in v tujini.

Zaradi dolgoletne in uspešne poklicne kariere vas moram vprašati, ali izhajate iz zdravniške družine, saj je znano, da številne uspešne medicinsko-zdravniške zgodbe po svetu in pri nas prehajajo iz roda v rod.

Aktualno 

Modri ljudje že od nekdaj vedo, da je življenje nekaj vredno, dokler nam zagotavlja vsaj minimalno kakovost bivanja. Ko se sprevrže v eno samo boleče in neznosno trpljenje, to ni več človeka vredno življenje. V tem primeru je lahko dostojna, neboleča in hitra smrt rešitev.

 Zato se je za evtanazijo v Švici marca letos odločila učiteljica Alenka Čurin Janžekovič iz Zagorja v občini Sveti Tomaž, na obrobju Slovenskih goric, čeprav je zelo rada živela. A ko ji je življenje postalo ena sama muka, ga je sklenila končati. Že od rojstva je imela zelo redko in neozdravljivo bolezen (Morquijev sindrom), ki povzroča razpadanje kosti. Pri petnajstih je zato nehala rasti, njeni notranji organi pa ne, kar je bil njen največji in zelo boleč problem, ki ga ni odpravila nobena paliativa. Ni čudno, da je bila leta 2019 med prvimi, ki so podpisali peticijo za pravno ureditev pomoči pri končanju življenja.