V Sloveniji smo zelo dobri pri skrbi za aktivno starost, na področju dolgotrajne oskrbe pa smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami povsem odpovedali. Med prvimi v svetu smo začeli razvijati geriatrično medicino, danes pa smo edina država, ki nima geriatrov. Odgovore na vprašanje, kako presekati ta gordijski vozel, so skušali najti tudi na okrogli mizi na F3ŽO, ki jo je vodil dr. Božidar Voljč.

Geriatrija je veja interne medicine, ki se ukvarja s proučevanjem, preprečevanjem, lajšanjem in zdravljenjem starostnih bolezni. V Sloveniji jo je začel razvijati prof. dr. Bojan Accetto, vendar smo kasneje to opustili. Po mnenju predsednika Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavla Poredoša so bile za to krive slabe finančne razmere, poleg tega geriatrija med zdravniki takrat ni bila spoštovana.  

 Vitamin D je za zdravje in dobro počutje tako pomemben, da 2. novembra obeležujemo njegov svetovni dan, ki letos poteka pod sloganom »ustavimo pomanjkanje vitamina D«.

Raziskave namreč dokazujejo, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslim prebivalcev Slovenije primanjkuje vitamina D. Od novembra do aprila se namreč zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju proces njegovega nastajanja v koži praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu. Prav tako ga premalo dobimo s prehrano -  večinoma manj kot 3 mikrograme na dan, čeprav bi ga pozimi za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU).  Pomemben pa je predvsem za zdravje okostja in odpornost imunskega sistema.

 Vlada je na včerajšnji  seji sprejela predlog interventnega zakona, po katerem bi s predčasno uskladitvijo pokojnin za 4,5 odstotka dvignila že novembra, za prav toliko pa bi omejila dvig oskrbnin v domovih za starejše. Ob tem bo domovom za starejše občane pomagala pri financiranju kadra ter višjih stroških hrane, elektrike in ogrevanja.

Sredstva za predčasno uskladitev pokojnin bodo zagotovljena v državnem proračunu, torej ne bodo obremenili pokojninske blagajne, je v izjavi za medije po srečanju z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijanom Papežem in s predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janezom Sušnikom pojasnil predsednik vlade dr. Robert Golob.

V dneh do 1. novembra se lahko obiskovalci največjega ljubljanskega pokopališča Žale do groba svojcev zapeljete z električnimi vozili Kavalir. Vozijo med 9. in 17. uro, voznika lahko ustavite med vožnjo, če je v vozilu še prostor, ali pa se za prevoz dogovorite na tel. št.: 031 666 332.

Eno vozilo ima krožno vožnjo po voznem redu in ustavlja na osmih postajališčih na starem in novem delu Žal. Postajališča so označena s tablami, poleg njih so postavljene klopi. Ob vsaki polni uri Kavalir odpelje s prvega postajališča pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale. 

 Prihodnjo sredo, 2. novembra, bodo prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka prejeli energetski dodatek v različnih višinah.

Septembra je bilo v Sloveniji 50.236 prejemnikov denarne socialne pomoči in 21.295 prejemnikov varstvenega dodatka. Dodatek bo za samsko osebo znašal 200 evrov. Za enostarševske družine bo znašal 200 evrov in še 118 evrov za vsakega otroka ali še 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov.

 Današnji svetovni dan delovne terapije poteka pod sloganom Priložnost + izbira = pravičnost.  Delovni terapevti želijo prikazati pomen svoje stroke pri zagotavljanju samostojnega življenja ter vključevanja posameznika v vsakodnevne aktivnosti na vseh področjih življenja.

Kot opozarjajo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, so delovni terapevti med vsemi skupinami zdravstvenih delavcev resda najmanj številčni, a so nepogrešljiv in ključni člen pri rehabilitaciji in obravnavi bolnikov, ko se njihovo zdravstveno stanje zaradi poškodb, nesreč, različnih zdravstvenih stanj in bolezni ali razvojnih nepravilnosti poslabša.

Fundacija Svečka v dneh pred 1. novembrom spet organizira ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Na ta način že nekaj let za dobrodelne namene zbirajo sredstva, ki bi jih sicer porabili za nakup sveč in cvetja za okrasitev grobov. Tako lahko spomin na pokojne počastite drugače, a prav tako spoštljivo.

Letos bodo poseben poudarek namenili ozaveščanju otrok in mladih o trajnostnem načinu življenja, predvsem želijo spodbuditi pogovor o tem, kako izbiramo izdelke z minimalno in razgradljivo embalažo, ter o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in preudarnem potrošništvu. V projektu sodeluje 150 organizacij in preko 500 prostovoljcev iz vse Slovenije. Pred pokopališči v 24 krajih po Sloveniji bodo v dneh do vključno 1. novembra stojnice, kjer lahko v zameno za prostovoljni prispevek dobite zastavico sočutja, ponekod pa poslikan kamenček. Te so pomagali ustvarjati v nekaterih domovih starejših občanov.  

Respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Zato se je že začelo cepljenje proti gripi v sezoni 2022/2023. Priporočajo ga vsem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni, torej starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, nosečnicam, majhnim otrokom in njihovim družinskim članom, osebam z izrazito povečano telesno težo, zdravstvenim delavcem ter zaposlenim v domovih starejših občanov, pa tudi drugim delavcem v službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.