Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije z digitalno kampanjo Čik pavza ljudi ozavešča o pomenu zgodnjega odkrivanja pljučnega raka in nudi možnost brezplačnega spletnega anonimnega posveta z zdravnikom.

 Kot izpostavljajo v društvu, je pljučni rak v Sloveniji po pogostosti na drugem mestu in je vodilni vzrok smrti med vsemi rakavimi obolenji pri obeh spolih. Na leto samo zaradi pljučnega raka umre približno toliko ljudi kot zaradi raka dojk, prostate ter debelega črevesa in danke skupaj. Pogostejši je pri starejših ljudeh, vendar je kar tretjina novih bolnikov mlajša od 65. let.

 November je prek mednarodnega gibanja Movember proglašen za mesec, namenjen zdravju moških in osveščanju o boleznih, ki jih najbolj ogrožajo. To sta raka prostate in mod ter depresija. Društvo uroloških bolnikov Slovenije ob tem opozarja na premajhno število urologov v državi. 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških, predvsem starejših; več kot dve tretjini bolnikov je starejših od 65 let. Pri nas ga na leto diagnosticirajo pri okrog 1.500 moških. Število primerov se iz leta v leto veča tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA (preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena). V dobri tretjini primerov rak namreč nikoli ne napreduje in ne povzroči večjih težav. Kontrolni pregledi so zato nujno potrebni, da se bolezen lahko pravočasno odkrije.

 V času, ko dobivamo na domove vse manj pisem in voščil, marsikdo pa nima nikogar, od katerega bi sploh prejel pošto, je še toliko bolj dobrodošel projekt Mala pozornost za veliko veselje. Na pobudo Ane Petrič, direktorice Centra starejših v Notranjih Goricah, v centru že nekaj let zbirajo praznična voščila in jih delijo starejšim po domovih starejših občanov.

Letos akcija poteka od 5. novembra do 5. decembra 2022. V tem času želijo zbrati vsaj 22 tisoč prazničnih voščil - za vsakega stanovalca. Verjamemo, da jim bo z našo skupno pomočjo uspelo, saj so lani zbrali neverjetnih 70 tisoč voščilnic, tako, da so jih prejeli tudi starejši, ki bivajo na svojih domovih, pa nimajo pogostih obiskov.

 Razstavno-prodajni umetniški sejem ARTish je v toplih mesecih ljubitelje raznovrstne kreativnosti razveseljeval na Gallusovem nabrežju, zdaj pa se seli v tople prostore.

Jutri, v soboto, 5. novembra, bo v prostorih Kina Šiška svoje unikatne izdelke predstavilo okoli trideset slovenskih umetnikov, vključno z oblikovalci edinstvenih oblačil, modnih dodatkov in nakita, fotografi, slikarji, keramičarji in ostalimi umetniki.

Ustvarjalni festival s prodajno razstavo avtorskih del  umetnikov, ustvarjalcev, kraftarjev bo odprt med 10. in 19. uro. Vstop je prost.

NAŠ POGOVOR

Mag. Miran Možina je doktor medicine, psihiater in psihoterapevt, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, urednik Slovenske revije za psihoterapijo Kairos, predavatelj in supervizor, pisec številnih strokovnih člankov in knjig. Veliko let je vodil tudi psihiatrično ambulanto v domovih za starejše. V intervjuju nam odpira pozitiven pogled na starost, ki nas lahko vodi k modrosti. 

V filmu Zajtrk pri Tiffanyju je Audrey Hepburn izjavila nekaj, kar danes zveni skoraj nemogoče: »Komaj čakam, da bom stara in bom lahko nosila bisere …« Kdaj in zakaj se je izgubila biserna lepota starosti in so zrela leta še zlasti v razvitem svetu dobila negativen prizvok starizma?

Najboljši kruhi iz domačih peči in pečic 

Kruh je verjetno edino živilo, ki ga poznajo ljudstva vseh ras in kultur, prvi zapiski o kruhu na Slovenskem segajo v 13. stoletje. Da znamo Slovenci speči dober kruh, vsako leto dokazujejo udeleženke in udeleženci na tekmovanju Naj Fala kruh. Sredi oktobra so spet izbrali tri najboljše domače pekovke, ki so vsaka v svoji kategoriji prejele naziv Naj Fala Kruh 2022. Najboljši pšenični kruh je že drugo leto zapored spekla Antonija Plešec. Da ga je na tekmovanje prinesla naravnost iz pečice, je vstala že ob pol dveh zjutraj.

Vrvež na 21. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je zadnje septembrske dni odvijal v Cankarjevem domu, je bil že skoraj podoben tistemu iz časov pred epidemijo koronavirusa. V treh dneh je festival obiskalo več kot 13.600 obiskovalcev, ki so se družili, uživali v kulturnih nastopih ter videli in izvedeli marsikaj novega.

Tako so imeli možnost poslušati številna predavanja in okrogle mize v okviru strokovnega in izobraževalnega programa, si ogledati ponudbo razstavljavcev, si izmeriti raven krvnega tlaka in sladkorja v krvi ali pregledati sluh, se seznaniti s storitvami portalov eUprava in zVem ter oddati zahtevek za brezplačno pridobitev mobilne identitete smsPASS ali digitalnega potrdila SIGEN-CA. Ogledali so si lahko razstavo najboljših fotografij z dveh natečajev ter pevske in plesne nastope več kot 75 skupin folklornih društev in društev upokojencev iz vse Slovenije. Za medkulturno popestritev so poskrbeli člani društva Pučko Otvoreno učilište Ante Babič iz Umaga iz Hrvaške, Međimursko kulturno umetniško društvo Ivan Car iz Ljubljane je predstavilo ljudske popevke različnih narodov, člani Penzionerske pevačke grupe Nikola Badev in Penzioneri Kisela Voda – Skoplje iz Makedonije pa so zapeli in zaplesali.

Da dolgoživost prebivalstva predstavlja izziv za učenje, izobraževanje in raziskovanje tudi v tretjem življenjskem obdobju, se strinjamo vsi. A kako to doseči?

Kako starejše ljudi vključiti v učenje, kako napolniti njihov čas, ko se upokojijo, kaj storiti, da bo sedanjim generacijam tudi v starosti prijetno, da se bodo lahko naučili česa novega, da se bodo čutili vključene in bodo tudi sami lahko prispevali svoj delež v družbi, v kateri so bili marsikateri v času svoje aktivne življenjske dobe zelo pomembni, je bila rdeča nit razprave, ki so jo pripravili na Modri fakulteti, skupnosti starejših alumnov ljubljanske univerze. Kako lahko torej univerza pomaga pri uresničevanju blagostanja starejših, tudi svojih ostarelih članov.

SLIKARKA

»Sliko delam celokupno. Ko se komu drugemu zdi, da je pravzaprav že končana, se lotim detajlov. In šele ko sama začutim, da sem zadovoljna in da ima slika dušo, je res končana,« pravi Majda Žakelj iz Medvod, ki slika že skoraj dvajset let.

Spominja se, da je bila na njeni prvi sliki konjska glava. Verjetno zato, ker jih je pogosto risal njen oče, po katerem je podedovala slikarsko žilico. Izpopolnjevala se je na slikarskih tečajih, najprej pri Metki Gosar v Stanežičah, nato pri Renati Grmovšek v Zbiljah. Udeleževala se je različnih likovnih kolonij in ekstemporov. Predvsem pa je veliko slikala, saj kot pravi, se šele s trdim delom izpiliš in ustvariš svoj slog. Najpogosteje slika v akrilni tehniki, motive pa večinoma najde v naravi, bodisi na sprehodih bodisi med kolesarjenjem, tekom ali vrtnarjenjem. Svojo ustvarjalno žilico teši na različne načine, med drugim oblikuje figurice, uporabne predmete in nakit iz keramike. Za ustvarjanje iz gline je poleg svojih vnukinj navdušila še druge članice in člane likovne sekcije KUD Pirniče.