-

Aktualno
Anita Caruso, znana in spoštovana humanitarka, je nova predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost. Zamenjala je Biserko Meden Marolt, zdaj svetovalko predsednice države za družbene zadeve. Tudi Anita Caruso se zavzema za pomoč vsem ranljivim in ogroženim. To je najprej počela poklicno, odkar je upokojena, pa prostovoljno.
»Če si sami ne bomo pomagali, nam ne bo nihče,« je odločna. Zato je sklenila stopiti v velike čevlje predhodnice, mi pa smo se z njo pogovarjali o aktualnih problemih starejših ter nalogah, ki čakajo Srebrno nit. Ker ve, kaj je stiska, saj ni imela lahke mladosti, že vse življenje pomaga ogroženim, preziranim in ranljivim. »Zdaj se bom usmerila predvsem v pomoč starejšim, generaciji, ki ji pripadam tudi sama.« Tudi pri Rdečem križu, kjer je bila dolgo časa zaposlena, je mnogo starejših potrkalo na njihova vrata.
-
Za slovenske zmage
Pogosto nas zastopniki različnih zavarovalnic, skladov ali bančni uslužbenci nagovarjajo, naj prihranke obogatimo z njihovo pomočjo. Pri tem so zelo vztrajni, saj je pridobivanje novih strank pravzaprav vir njihovega zaslužka. V tej vnemi pa se rado zgodi, da »pozabijo« povedati, da se z izročitvijo denarja raznim vlagateljem izpostavljamo tudi velikim tveganjem. Kar veliko primerov je, ko je stranka sklenila varčevalno pogodbo za nekaj let, a nazadnje ne dobi niti tistega, kar je vplačala.
Hrana je vrednota in z njo moramo tako ravnati

Po podatkih statističnega urada iz leta 2021 je vsak Slovenec povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane. Največ zavržkov nastane v gospodinjstvih, kar pomeni, da smo ravno posamezniki tisti, ki lahko naredimo največjo spremembo.
Zaradi te zaskrbljujoče številke bomo letos 24. aprila že tretjič zapored obeležili dan brez zavržene hrane. Po sklepu vlade bo to odslej tudi uradno slovenski dan brez zavržene hrane, s katerim širimo pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati. Zavržki hrane namreč pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.
Lani pobranih več prispevkov za pokojninsko blagajno
Na včerajšnji seji je Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejel sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2023 ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine od 1. januarja 2023.
Najnižja pokojninska osnova za pokojnine uveljavljene od 1. januarja 2023 znaša 1.061,17 evra oziroma 776,78 evra, če so odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2.
-

V počastitev svetovnega dneva knjige 23. aprila bo potekala tradicionalna Noč knjige, katere tema je letos mir. Organizator, Založba Sanje, vas vabi k soustvarjanju prostora, v katerem prebiva človečnost, v katerem domujejo lepota, domišljija, sočutnost in svetost.
V navdih naj vam bosta pesnika Karel Destovnik Kajuh, saj je praznovanje 100. obletnice njegovega rojstva podaljšano v leto 2023, ter Frane Milčinski Ježek, ki je v svoji Baladi o koščku kruha zapisal preprosto, večno resnico: Dokler na svetu vsakdo sam / ne sme odrezati svoj krajec kruha, / od krvi zemlja ne bo nikdar suha. / Kar verjemite mi – velika stvar / je takle majhen, tanek košček kruha.
-

V soboto, 22. aprila, bo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (Ižanska cesta 15 ) od 9. do 17. ure potekal Bolšji sejem rastlin, že 17. po vrsti. Udeležite se lahko vrtnarskih predavanj, svetovanj in delavnic (tudi za otroke) ter vodenega ogleda po vrtu in tropskem rastlinjaku. Glavni del sejma pa je seveda prodaja rastlin in izdelkov, povezanih z rastlinami.
Več o dogajanju v vrtu, ki deluje že 212. leto, v teh dneh pa so še posebno lepe cvetoče japonske češnje, preberite na povezavi: http://www.botanicni-vrt.si/
-

Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj vabi k sodelovanju v Dnevu v rabljenih oblačilih, ki ga obeležujemo 23. aprila. Na ta način spodbujajo ljudi k spremembi vsakdanjih navad ter k popularizaciji oblačil iz druge roke.
Če želite sodelovati, vsaj ta dan oblecite rabljeno oblačilo. To so oblačila iz druge roke, če ga nimate, si kakšno oblačilo izmenjajte s prijateljico ali prijateljem, pobrskajte po omari za starimi oblačili ali kakšno oblačilo predelajte. Potem se fotografirajte z napisom #DanVRabljenihOblačilih (napišite na roke ali natisnete s povezave: https://www.oblekanaredicloveka.si/dan-v-rabljenih-oblacilih/
Folklorni večer v Polhovem Gradcu

Folklorna skupina Grof Blagaj, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polhov Gradec, ob 23. obletnici delovanja pripravlja dva celovečerna nastopa. Dobrodelna koncerta z naslovom Dva novčiča bosta 22. in 23. aprila v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, sodeloval bo tudi Ivan Hudnik. Izkupiček prireditve bodo namenili šolskemu skladu osnovne šole.
Zaradi omejenega števila sedežev je nujna rezervacija po telefonu: 031 250 751 ali po e-pošti: fs.grofblagaj@gmail.com.
Zahteve po izredni uskladitvi pokojnin

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Sindikat upokojencev Slovenije (SuS) sta na skupni novinarski konferenci vnovič pozvala vlado k izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka in še za dodatni odstotek uskladitve za upokojene do leta 2011, uskladitev pa naj velja od 1. aprila. Zahteve so upravičene, saj se položaj starejših slabša, so poudarili predstavniki obeh organizacij.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je sicer že 27. februarja s sklepom vladi predlagal izredno uskladitev pokojnin od letošnjega 1. aprila. Do danes pa odgovora vlade niso prejeli, kljub temu, da je ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca h temu pozvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, je povedala Metka Roksandić, podpredsednica sindikata upokojencev. Zavrnila je očitke, ki naj bi prišli iz vladnih krogov, da bi 198 milijonov evrov, kolikor je potrebnih za izredno...
V zdravstvu ni prostora za egoizem

Naš pogovor
Zdravstveni sistem že dolgo ne deluje več tako, kot bi moral. Da pa pacienti to čim manj občutimo, se lahko zahvalimo mnogim izjemnim posameznikom med zaposlenimi, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in državna svetnica za področje zdravstva. Obenem poudarja, da so medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in babice, ki skupaj predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu, preobremenjeni, ker jih je premalo, in vse bolj iztrošeni, predvsem pa naveličani tega, da se morajo vedno znova boriti za pravičnejši zaslužek in boljše delovne pogoje.




