Pri nas in po Evropi ima vsak peti do deseti prebivalec nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo. Več kot 44 milijonov družinskih članov, prijateljev in znancev vsak dan skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. Neformalni oskrbovalci, kot jih strokovno imenujejo, zagotavljajo kar 80 odstotkov oskrbe. Kljub temu pa je ta množica, ki predstavlja deset do 20 odstotkov prebivalstva, v družbi nevidna.

Kako poskrbeti, da bodo domači oskrbovalci prepoznani in jim bo družba pri njihovem zahtevnem delu pomagala, so iskali odgovore tudi na srečanju evropskih raziskovalcev neformalne oskrbe v začetku septembra v Ljubljani. Pripravilo ga je Evropsko združenje Eurocarers, ki združuje 75 organizacij civilne družbe, univerz in raziskovalnih inštitutov iz 25 držav.

6. oktober je Evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Letos je namenjen zlasti ozaveščanju o pravičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno, o pomembnosti delitve oskrbe med družinskimi člani in o večjem vključevanju moških v oskrbo. Velja pa poudariti, da pravična delitev ne pomeni, da vsak oskrbuje enako časa ali na enak način, ampak da vsak pripomore po svojih zmožnostih, sporočajo z Inštituta Antona Trstenjaka, kjer deluje Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev.

V evropskih državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe uvajajo že četrt stoletja, ugotavljajo troje. Prvo: brez družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi. Drugo: družinski in drugi neformalni oskrbovalci nujno potrebujejo javno in strokovno pomoč. Tretje: da družinski oskrbovalci in družba prepozna vlogo družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, je potrebno več let vztrajnega ozaveščanja in javne pomoči.

Anketa

Sogovorniki so nam zaupali, kako so se odzvali na težka obdobja v življenju.

Maja Megla, avtorica, založnica, publicistka, Ljubljana: »Ob izgubi zaposlitve se spodmaknejo tla varnosti in stabilnosti, dostojanstva in vrednosti. Meni se je to zgodilo pri petdesetih letih v tretjem mesecu bolniške odsotnosti, teden dni pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Zaradi bolezni sem osamljena obležala, v neprostovoljni osami pa začutila drugo sebe. Spremenile so se mi vrednote in prioritete. Napisala sem knjigo, odprla lastno založbo. Prisluhnila sem sebi in izsanjala svoje sanje!«

Včeraj je vlada na dopisni seji znova obravnavala predlog Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Glede na v sredo sprejet predlog zakona je preoblikovala člen, ki se nanaša na izplačila letnega dodatka za upokojence. Zneski letnega dodatka se v vseh razredih zvišujejo za pet evrov glede na lansko leto.

Letni dodatek za upokojence za leto 2023 je določen v različnih višinah. Prejemnikom pokojnin do 600 evrov se bo letni dodatek izplačal v višini 455 evrov. Prejemnikom pokojnin od 600,01 evra do 720 evrov se bo izplačal v višini 315 evrov, za tiste s pokojninami od 720,01 evra do 850 evrov pa bo znašal 255 evrov. Za prejemnike pokojnin od 850,01 evra do 1.020 evrov se bo dodatek izplačal v višini 205 evrov in za tiste s pokojninami nad 1.020 evrov v višini 145 evrov so sporočili iz Ministrstva za finance.

 Pred 1. oktobrom, mednarodnim dnem starejših je Statistični urad RS posredoval nekaj statističnih podatkov. Glavna ugotovitev je, da se prebivalstvo Slovenije stara. Prvega januarja letos je bilo 444.743 oziroma približno petina (21 %) prebivalcev starih najmanj 65 let, medtem ko je bilo otrok do 14 let le 15 odstotkov. Največ starejših živi v občini Osilnica (36 %), najmanj pa v občini Benedikt (14 %). Kot kažejo projekcije pa naj čez 50 let imela Slovenija 30 odstotkov starejšega prebivalstva.

 Srce – simbol ljubezni in moči, sicer pa za posameznikovo pest velik organ, je neumorna mišična črpalka in najboljši biološki motor. V življenju, dolgem 80 let, se ob povprečju srčnega utripa (FSU) 60/min skrči kar 2.522.880.000 krat in prečrpa 210.240 tisoč litrov krvi. Zato ga moramo paziti, ga maksimalno umiriti in čim bolj optimalno obremenjevati, poudarjajo v Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije ob svetovnem dnevu srca, 29. septembru.

Srce ogrožajo neustrezno obremenjevanje, ateroskleroza, vnetne bolezni, stres in disfunkcija avtonomnega živčnega sistema. Stopnjo obremenitve opredeljujeta krvni tlak in FSU. Čim manjša sta, tem manj je srce obremenjeno. Skrbeti moramo za zdravo in uravnoteženo prehrano, nadzorujmo telesno težo, krvni tlak in FSU. Zelo pomembna je redna telesna dejavnost, še posebej, če 50 odstotkov časa namenimo vajam za vzdržljivost, 25 odstotkov vajam za moč, 25 odstotkov pa vajam za raztegljivost in gibčnost, vpletemo pa še vaje za ravnotežje. Najbolje je vaditi zjutraj, pet do sedemkrat tedensko, v trajanju 30 do 60 minut, pri čemer moramo biti pozorni na odgovor srca in telesa in da ne dehidriramo, opozarja prim. Janez Poles, predsednik zveze.

 V prihajajočih mesecih lahko pričakujemo intenzivnejše kroženje virusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, predvsem trenutno prevladujoče različice omikron, sporočajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Okuži se lahko vsak, osebe s tveganjem za težji potek bolezni naj se zato čim prej zaščitijo s poživitvenim odmerkom.

Cepiva, ki so prilagojena tudi koronavirusni različici omikron in so registrirana za poživitveni odmerek so že na voljo, primerna so za vse, ki so že prejeli vsaj osnovno cepljenje, če je od zadnjega cepljenja minilo vsaj tri mesece. Cepljenje s poživitvenim odmerkom je posebej priporočljivo za starejše od 60 let, ranljive kronične bolnike in stanovalce domov za starejše občane še posebej, če je od zadnjega cepljenja minilo več kot šest mesecev. Obenem jim strokovnjaki NIJZ priporočajo še cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam.