Zdus za najmanj 7,1-odstotno uskladitev pokojnin
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) predlaga, da se pokojnine februarja uskladijo vsaj za 7,1 odstotka, ne pa samo za predvidenih 4,9 odstotka. Glede na podatke o rasti inflacije in cen življenjskih potrebščin ocenjujejo, da jim bosta vlada in svet pokojninskega zavoda prisluhnila.
"Upokojenci nismo zadovoljni, da se bodo pokojnine redno uskladile samo za 4,9 odstotka," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Veljavna pokojninska reforma je bila pripravljena leta 2012, ko je bila velika gospodarska kriza in deflacija, je spomnil član strokovnega sveta Zdusa Erik Hofbauer. Model izračuna za usklajevanje po njegovih besedah ni predvidel tako visoke inflacije, kot je zdaj. Povprečna letna inflacija je bila lani kar 8,8-odstotna. Po veljavnem načinu se pokojnine uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, tako da bi morala biti februarska uskladitev res 4,9-odstotna, vendar pa je to glede na višino dejanske inflacije in rast cen življenjskih potrebščin premalo, je prepričan.
Pevska delavnica s skupino Cintare
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU vabi na glasbene delavnice v Hostel Celica v Ljubljani, ki bodo potekale enkrat na mesec (vsak tretji četrtek). Vodili jih bodo znani poustvarjalci ljudske glasbe, ki so člani Kulturno in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija.
Prva delavnica bo v četrtek, 19. januarja 2023, ob 19h, vodila jo bo pevska skupina Cintare in bo posvečene ljudskim pesmim iz Gorenjske. Petje je namenjeno vsem generacijam, predznanje ni potrebno. Vstop je prost!
Tudi virtualna vadba s Šolo zdravja
Društvo šola zdravja že nekaj let prireja brezplačne jutranje vadbe na prostem na različnih lokacijah po Sloveniji. Redna telovadba na svežem zraku pomaga h ohranitvi in izboljšanju zdravja, zato vabijo vse, ki tega še ne počnejo, da se jim pridružijo.
Z novim letom pa omogočajo tudi brezplačno virtualno vodeno vadbo, ki je dobrodošla zlasti tistim, ki ne želijo v zimskem času telovaditi na prostem ali pa tovrstne oblike rekreacije še nimajo v svojem kraju. Vse do 31. marca si lahko vsak delovni dan razgibate telo z enourno vadbo po zoomu, ki jo vodijo mag. kineziologije Eva Jeza, dipl. kineziolog Simon Jurmić ter prof. športne vzgoje Andraž Purger. Telovadba je preprosta in primerna za vsakogar, vsak jo izvaja po svojih zmožnostih.
Zaradi alpinizma drug drugemu nisva samoumevna
NAŠ POGOVOR
Andrej in Marija Štremfelj sta med najbolj znanimi alpinisti pri nas in tudi v svetu. Andrej se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal leta 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh Mount Everesta. Pozneje je osvojil še več osemtisočakov. Pred štirimi leti je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo. Tudi Marija je bila na več alpinističnih odpravah, na nekaterih sama, na štirih pa skupaj z možem. V Guinnessovo knjigo rekordov sta vpisana kot prvi par, ki je osvojil najvišjo goro sveta. Oba sta bila zaposlena v šolstvu, Marija je poučevala biologijo na kranjski gimnaziji, Andrej pa športno vzgojo na lesarski šoli v Škofji Loki. Zdaj sta upokojena, a ostajata enako aktivna kot prej, le da so se, tako pravita, aktivnosti zamenjale. Ena od novih aktivnosti je pisanje – pred dvema letoma je izšla njuna skupna knjiga Objem na strehi sveta, letos pa Andrejeva Kristali sreče.
-
Za slovenske zmage
Po številnih lepih novoletnih željah potihoma vendarle vemo, da je pred nami leto velikih preizkušenj. To so napovedovali že pretekli meseci: dražitev hrane, energije, vse manj vreden denar (inflacija) in predvsem vojna na evropskih tleh. Povrhu doživljamo podnebne spremembe, ki so posledica neverjetnega pohlepa lastnikov kapitala, ki terjajo nenehno gospodarsko rast. Za nobeno od naštetih težav ne najdemo prave rešitve.
Pa vendar bi bilo narobe, če bi obupali, čeprav vemo, da nekaterih napak, storjenih v preteklosti, pač ni mogoče popraviti. Lahko pa vsaj omilimo posledice. Ko gre za okolje, moramo ustaviti pohlep, ki se skriva za tem, da je napredek mogoč le z nenehno gospodarsko rastjo. Potreben je nov dogovor na svetovni ravni o varovanju okolja. Pravzaprav je tak dogovor že dosežen, težava je v tem, da ga največji onesnaževalci ne spoštujejo (Kitajska, ZDA, Indija, Brazilija in države Evropske unije).
-
Spoštovane bralke in bralci Vzajemnosti,
na čelu Zdusa sem od junija 2015 in letos bo minil drugi mandat. V tem obdobju se je zvrstilo veliko lepih, a tudi zahtevnih dogodkov. Kar dvakrat smo spreminjali Zdusov statut. Bistvena sprememba se je zgodila leta 2017, ko je upravna enota vztrajala, da društva upokojencev niso več člani Zdusa, ampak pokrajinske zveze društev upokojencev s svojimi člani. Žal smo tako izgubili stik s članstvom na terenu. Lani pa smo v Zdusov statut vnesli možnost, da se v Zdus vključijo tudi druge organizacije, od vojske, policije, banke, pošte do obrtnikov.
Validacija – metoda za pogovor ob demenci (1)
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Za svojce bolnika, ki ima demenco, je najhuje razumeti njegovo čudno govorjenje in vedenje in se nanju prav odzivati. Pred pol stoletja je Naomi Feil, ki je negovala take bolnike, izumila validacijo – metodo za sporazumevanje z njimi. Beseda validacija je latinskega izvora in pomeni dati veljavo: tisto, kar bolnik reče, ima zanj veljavo, čeprav je za druge nelogično. Za svojimi neumnimi besedami in vedenjem doživlja in se spominja nečesa smiselnega, ob tem pa močno čuti neko svojo potrebo.
-
Vsak od nas ima svojo prav posebno pomanjkljivost. Vsak od nas je na neki način poškodovana posoda. Toda prav te napake naredijo naša življenja zanimiva in vredna. Sprejmimo se take, kot smo, in z veseljem ugotavljajmo pozitivne lastnosti soljudi, prijateljev in sodelavcev. Ugotovili bomo, da ima čisto vsak kaj dobrega v sebi. Kitajska modrost
Da, prav vsak, tudi mi sami. Zato se je treba znati ceniti, od drugih pa zahtevati tudi spoštovanje.
Ali je torej zdaj pravi čas, da naredimo korak naprej? Da se končno otresemo krvosesov, hudih pijavk in negativnih likov okoli sebe? Motenih, zaznamovanih, narcisov, dvojnih osebnosti, »border line« ljudi obeh spolov?
-
Aktualno
V časopisih še vedno prevladuje tradicionalen pogled na staranje, ki starejše ljudi prikazuje kot breme ali krhek člen, ki ničesar ne prispeva k družbi, kažejo ugotovitve raziskave o podobah starosti v medijih v Sloveniji.
V tujini so tovrstne študije pogostejše kot pri nas. Na spletu smo (med drugim) našli podatek, da so se z razbijanjem stereotipov o starosti v medijih pred šestimi leti ukvarjali študenti FDV pod mentorstvom dr. Ilije Tomanića Trivundže in Novinarsko častno razsodišče je na tej osnovi objavilo priporočila novinarjem, kako pisati o starejših in zakaj tako. Množični mediji so namreč eden ključnih pripovedovalcev zgodb o starosti. Vendar mediji pogosto reproducirajo vrsto negativnih stereotipov o starih, je poudaril sociolog dr. Otto Gerdina pri predstavitvi raziskave. »Če mediji širijo negativne stereotipe o starosti, na primer, da so vsi stari ljudje fizično in psihično opešani, da so neprivlačni, nekompetentni, potem lahko povečajo strah pred starostjo, po drugi strani pa tudi omejijo nabor kulturno sprejetih starostnih identitet, ki so ljudem na voljo,« je dejal. Zato morajo biti podobe starih ljudi v medijih uravnotežene in ne smejo biti pristranske.
-
Pisanje z roko je zelo koristno
V društvu Radi pišemo z roko, ki že osmič prireja Teden pisanja z roko, poudarjajo, da pisanje z roko pomaga pri pomnjenju, stimulira naše možgane, nas osredotoča na vsebino, spodbuja kreativnost, sprošča telo in živce, pomaga pri depresiji in anksioznosti ... V šolah, knjižnicah, domovih za starejše, ljudskih univerzah in še marsikje bodo med 23. in 27. januarjem 2023 potekali različni dogodki z nosilno temo: Mislim tiho, pišem počasi. Tokrat so k sodelovanju povabili dva regijska partnerja, to sta Osnovna šola Bogojina ter Javni zavod Krajinski park Goričko, med ambasadorji, ki s svojim rokopisom spodbujajo k pisanju z roko, pa so specialna pedagoginja in pisateljica dr. Aksinja Kermauner, gledališki igralec Evgen Car, rapovski glasbenik Rok RS Terkaj, Stanka Stanislava Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko, in Nataša Moršič, tamkajšnja okoljevarstvenica.
