Ob svetovnim dnevu preprečevanja samomorov, ki ga obeležujemo 10. septembra, strokovnjaki poudarjajo pomen osveščanja in aktivnosti za preprečevanje samomorov. Pomembno je, da človekovo stisko prepoznajo njegovi bližnji, saj posameznik pogosto ne zbere dovolj moči, da bi poiskal strokovno pomoč.

Ko se človek sooči s stisko, pogosto dvomi v svoje odločitve in se težje loti iskanja strokovne pomoči. Zato je pomembno, da pogovor z njim začnejo njegovi bližnji  (družina, prijatelji, sodelavci, nadrejeni,…) in ga vprašajo, kako se počuti in če ga kaj skrbi, je na novinarski konferenci poudarila predsednica Slovenskega društva za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik. Če ugotovijo, da je stiska posameznika resna, naj ga vprašajo, koliko časa bo lahko stisko še prenašal. Če se izkaže, da je na koncu svojih moči, naj vprašajo tudi, če kdaj pomisli na samomor. V primeru pritrdilnega odgovora naj se bližnji po njenih besedah s posameznikom v stiski pogovorijo in skušajo z njim ugotoviti, kaj ga vendarle drži pri življenju, prav tako naj mu skušajo poiskati strokovno pomoč in, če je le mogoče, ga spremljajo na prvi obisk pri strokovnjaku.

Humanitarno društvo Šola zdravja spet vabi na popoldansko vadbo v naravo, ki udeležence uči umiriti dihanje in um. Do zadnjega petka v oktobru poteka na 18 lokacijah po Sloveniji.

»To je priložnost, da vsaj enkrat tedensko namenimo uro in pol časa sebi, da spoznamo preproste metode za umirjanje uma. Z dihanjem s trebušno prepono, ki se ga naučimo na vadbi, pa lahko po nekaterih raziskavah vplivamo tudi na spremembo krvnega tlaka in srčnega utripa. Zato je vadba Dihamo z naravo dobrodošla dopolnitev zdravega načina življenja za vse generacije,« pravi Bernardka Krnc, podpredsednica društva Šola zdravja in vodja projekta Dihamo z naravo, ki so ga izvajali že v pomladnih mesecih.

 Ta konec tedna, od 9. do 11. septembra, bosta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala vzporedna sejma – družinska prireditev Otroški bazar ter sejem Narava-zdravje. Za oba je dovolj ena vstopnica.

Sejem Narava-zdravje bo potekal že 52. po vrsti, namenjen je vsem generacijam, saj izpostavlja pomen zdravja in zdrava prehrana, gibanja in dobrega počutja ter okolje in stik z naravo. V treh dneh se bodo zvrstila številna predavanja, delavnice, okrogle mize, tečaji, svetovanja …  Na sejmu se bodo predstavili ponudniki domačih sirov, jogurtov, medu, gob, sadja in zelenjave, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo predstavilo projekt Lepo je biti kmet.

 Za promocijo zdravja pri vseh generacijah in spodbujanje preventive Lekarna Ljubljana organizira že 7. Festival zdravja. Potekal bo v soboto, 3. septembra, na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani. 

Obiskovalci bodo dobili veliko koristnih informacij in nasvetov o zdravem načinu življenja in uporabi zdravil, lahko bodo opravili pregled kože ter različne meritve, denimo venskega pretoka, krvnega tlaka, nasičenosti kisika v krvi, glukoze v krvi in mineralne kostne gostote, spoznali različne izdelke za zdravje in dobro počutje. Lahko se bodo preizkusili v zabavnih športnih aktivnostih, denimo na poligonu spretnostne vožnje s kolesom ali na športnem poligonu, se preizkusili v hoji po vrvi, preverili svoje telesne zmogljivosti ali telovadili s Patricio Pangeršič. Poseben program so pripravili za najmlajše, od spoznavanja dela lekarnarja do poslikave obraza, jahanja konja in mini Planice s Špelo Rogelj.

NAŠ POGOVOR

Po podatkih Statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, junija za 10,4 odstotka. Pravzaprav vsa Evropa beleži rekordno inflacijo, napovedi za jesen pa so še bolj črne. Vendar je tovrstne napovedi treba preveriti in se obnašati racionalno, meni agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Že vrsto let se ukvarja z raziskovanjem na področju hrane in kmetijske predelave in opozarja na pasti, ki prežijo na lahkoverne potrošnike. Problematične niso samo visoke cene, tudi v (pre)nizkih cenah se skrivajo triki, ki jih uporabljajo proizvajalci in trgovci v želji, da bi ugodili našim visokim pričakovanjem, mi pa jih kupujemo, in to ne glede na to, da škodijo našemu zdravju in okolju.

Državni zbor je danes sprejel Zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Kot smo že poročali, bodo gospodinjstva in invalidi z nizkimi dohodki, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, dobili enkratni energetski dodatek. Samska oseba bo prejela 200 evrov dodatka, par brez otrok 314 evrov, za vsakega otroka se znesel zviša za 118 evrov oziroma za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo.

Energetske dodatke bodo začeli izplačevati v novembru. Da bi razširili krog upravičencev, tistim, ki bodo vloge za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek vložili v času od oktobra 2022 do marca 2023, pri ugotavljanju upravičenosti ne bodo upoštevali premoženje (razen  prihrankov in vrednostnih papirjev). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), obvestilo upokojenke in upokojence o morebitni upravičenosti do varstvenega dodatka in posledično do energetskega dodatka. Kot pravijo na ministrstvu, od novembra do marca prihodnje leto ne bo treba vračati varstvenega dodatka, če bi prejemnik v tem času umrl. Krog upravičencev širijo tudi med invalidi, tako bodo energetski dodatek prejeli tudi nezaposljivi invalidi, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodka ter z invalidi I. stopnje brez pravice do invalidske pokojnine.

Današnja generacija starejših ljudi je zgradila našo domovino. S svojim delom, znanjem in izkušnjami so prispevali k razvoju in napredku celotne skupnosti, zato si zaslužijo dostojno starost, ki ni odvisna od dobre volje vsakokratne politične oblasti. »Dostojna starost mora postati temeljna pravica tudi v praksi. Pri nas ne bi smeli živeti osamljeni, celo sestradani ter od vseh zapuščeni starejši ljudje,« je brez dlake na jeziku začel Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije.

Čeprav sem dom starejših v Ulmu obiskala prve dni letošnjega julija, ko pri nas o novi, sicer bolj blagi različici covida še nismo veliko govorili, so me, preden sem lahko vstopila, testirali. V notranjih prostorih doma sem morala nositi masko, čeprav sem bila negativna; zunaj pa sem jo lahko snela. Zaščitne maske so bile tedaj obvezne tudi v javnem prometu in priporočljive v javnih zaprtih prostorih. Izvedela sem tudi, da se morajo vsi zaposleni v nemških domovih starejših testirati dvakrat tedensko, tisti, ki niso cepljeni, pa vsak dan. Zato zaposleni praktično ne morejo okužiti stanovalcev.