V Galeriji Vodnikove domačije v Šiški v Ljubljani bo tudi letos med 1. in 28. decembrom sejem ilustracije. Obiščete ga lahko v živo ali pa ilustracije pogledate in kupite preko spletne trgovine www.sejemilustracije.si. Izbirate lahko med deli 29 ilustratorjev starejše in mlajše generacije. Na ogled in v nakup so tako podpisani printi (omejenih in neomejenih serij) kot originali (z okvirji ali brez). Prav tako lahko kupite knjige, ki so jih ilustrirali slovenski avtorji in avtorice.

 V Sloveniji je med 2.107.000 prebivalci 1.058.000 moških, njihova povprečna starost pa je bila v letošnjem prvem polletju 42 let, kažejo podatki Statističnega urada RS, ki so jih zbrali ob mednarodnem dnevu moških. Slovenija je poleg Švedske, Luksemburga in Malte ena od štirih članic Evropske unije, v katerih živi manj žensk kot moških, in sicer 99,4 ženske na 100 moških. Najpogostejše moško ime je še vedno Franc, največ novorojenih dečkov pa je že 21. leto zapored dobilo ime Luka.

Podatki še kažejo, da imajo moški nižjo pričakovano življenjsko dobo, ki se je lani v primerjavi z letom poprej nekoliko znižala. Tako je bila leta 2020 povprečna starost umrlih moških 75,3 leta, leta 2019 pa 78,7 leta. Je pa med umrlimi zaradi samomora moških približno štirikrat več kot žensk. Lani je bilo delovno aktivnih 81 odstotkov moških, kar je za odstotno točko več od povprečja v Evropski uniji.

Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) je že trinajsto leto zapored podelilo nagrade in priznanja za najbolj urejena javna stranišča. Preverili so jih v 11 mestnih občinah, 84 drugih občinah in 56 bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji. Posebno pozornost so namenili straniščem namenjenim osebam na invalidskih vozičkih, letos pa so velik pomen dali na možnost uporabe razkužila in uporabo papirnatih brisač namesto električnih sušilcev za roke.

Najlepše urejeni toaletni prostori so v ptujski mestni občini, krški občini (v času trajanja akcije še ni bila mestna občina) in Bencinskem servisu Petrol Mlake, smer Italija.

 Policija je v zadnjem času zaznala več drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Storilci se pripeljejo z avtomobilom, največkrat dopoldne. Pod pretvezo, da so uslužbenci komunalnega ali katerega drugega podjetja, stanovalca zvabijo na prosto. Eden ga odpelje nekoliko stran in zamoti s prijaznim klepetanjem, medtem pa drugi neopazno stopi v hišo, pregleda notranjost ter pobere denar in vrednejše predmete. Potem se vljudno poslovijo in odidejo.

 Da ne bi bili tudi vi žrtev nepridipravov, upoštevajte nasvete policije. Bodite previdni – če na vrata potrka neznana oseba, ki sprašuje za pot ali prosi za kozarec vode, je ne spustite v stanovanje. Če se predstavlja za serviserja ali izvajalca kakšnih del (želijo napeljati kable, kopati jarke ali zbirajo staro železo), vedno zahtevajte, da vam pokaže identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Bodite pozorni na videz (oblačila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim se je obiskovalec pripeljal (znamko, barvo, tip in registrske številke). Ne vabite obiskovalcev v notranje prostore, če pa z njimi stopite na prosto, imejte pod nadzorom vhodna vrata oziroma jih zaklenite in ključ imejte pri sebi (tudi če stopite samo »za vogal«). Na tako ravnanje opozorite tudi svoje sorodnike ali sosede, saj tatovi še posebej radi obiskujejo starejše osebe, ki živijo na samem.

 Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Tako je s svojimi borci dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Življenje in delo Rudolfa Maistra (1874-1934) lahko podrobneje spoznate z obiskom spletne strani www.rudolfmaister.si. Objavljeno je gradivo, ki ga hrani petnajst slovenskih muzejev, arhivov in knjižnic, ter tudi osebni arhivi Maistrove družine. S pomočjo animacije, ki jo je izdelal Ciril Horjak, obiskovalca legendarni general in pesnik kar sam usmeri na svojo življenjsko pot in ga vodi skozi kraje, v katerih je pustil svoj pečat.

Danes  popoldne se začenja 37. slovenski knjižni sejem, ki pa bo tudi letos potekal le na daljavo, kot e-knjižni sejem z naslovom Knjige povezujejo. Trajal pa bo teden dlje kot običajno, tako se bo zaključil 5. decembra.

Na spletnem knjižnem sejmu bo sodelovala večina slovenskih založnikov, pripravili pa bodo bistveno manj dogodkov, okoli 60, ki jih bodo posneli in objavili na svoji spletni strani. Med drugim bodo to pogovori z avtorji, kot so Erica Johnson Debeljak, Bronja Žakelj, Aksinja Kermauner, Samo Rugelj, Aljoša Bagola, Miha Šalehar, Marjan Ogorevc in Goran Vojnović in v sklopu Cicifesta z nekaterimi avtorji otroških leposlovnih del.

 Verjetno ste zasledili več oglasov, ki opozarjajo moške na samopregledovanje mod in druge, na katerih so znani moški z brki? November je namreč tradicionalno namenjen ozaveščanju o zdravju moških, zato mu rečemo kar Movember, in na osveščanje opozarjajo (tudi) s tem, da si puščajo rasti brke. 

Zdravniki ugotavljajo – enako kažejo tudi svetovne raziskave - da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih h temu spodbudijo šele njihove partnerke, ki so vztrajne in zahtevajo ukrepanje. Zgodnje odkrivanje pa je ključnega pomena pri zdravljenju zlasti rakavih obolenj. Pri moških so najpogostejši rak pljuč, kože in debelega črevesja, redkeje rak sečnega mehurja, rak penisa ali mod, na prvem mestu pa je pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi rak prostate. 

Na današnji dan, 17. novembra 1941, je v takrat okupirani Ljubljani začel z oddajanjem Radio Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte. V eter je poslal 50 oddaj s 23 lokacij v Ljubljani. Radio je oddajal trikrat na teden po 15 minut. Vse oddaje so potekale zvečer, razen zadnje, v nedeljo, 4. aprila 1942, ko je stopila v veljavo uredba italijanskih oblasti, da morajo vsi lastniki radijskih sprejemnikov te oddati in s streh odstraniti antene.

Vsako oddajo so začeli s tiktakanjem ure in pesmijo Naprej zastave slave, na koncu oddaje pa so povedali, kdaj bo naslednje oddajanje. "V svojih oddajah so sodelavci Kričača dvigovali moralo, spodbujali ljudi k razmisleku in dejanjem upora, vlivali pogum in željo po boju, kar vse je bila tudi srčika vseh sporočil izvršnega odbora OF. Zanikali so tudi vse vznemirljive in siceršnje novice, ki so jih trosili tuji in domači sovražniki," so sporočili iz ljubljanske mestne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Dodali so, da je radio bolj kljuboval okupatorju kot pa informiral. Sedmega februarja 1942 so sodelavci radia pripravili tudi enourno kulturno oddajo z govorom Prežihovega Voranca, recitacijami in glasbo, oddajanje pa končali s pesmijo Hej Slovani. Šlo naj bi za prvi kulturno-umetniški program v okupirani Evropi med 2. svetovno vojno. Kljub prizadevanjem italijanski okupator radia ni nikoli odkril. 

 Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je med epidemijo  od 8 do 14 odstotkov odraslih pilo več alkohola kot pred njo. Povečale so se tudi težave, povezane z duševnim zdravjem.

Tako so ugotavljali v razpravi o alkoholni problematiki med epidemijo covida-19, ki jo je NIJZ pripravil v okviru projekta Sopa, Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Kot  je izpostavila Tadeja Hočevar, vodja projekta Sopa pri Agenciji za varnost v prometu ugotavljajo, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znašal 37 odstotkov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019. Policija je od začetka januarja pa do konca novembra 2020 obravnavala 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019.

 Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob dnevu slovenskega znakovnega jezika (14. november) ustvarila dokumentarni film in  stand-up komedijo, ki bosta na ogled v decembru. Pripravili so tudi glasbeni videospot, ki je dostopen ljudem z izgubo sluha. Ob tem opozarjajo na pravico gluhih otrok do izobraževanja v svojem jeziku in o svojem jeziku.

V Sloveniji živi okoli 150 tisoč ljudi z izgubo sluha, približno 1500 se jih sporazumeva v slovenskem znakovnem jeziku. Ta ima 21 tisoč kretenj, kar pa je premalo za potrebe gluhih, da bi lahko enakovredno sodelovali v različnih oblikah družbenega življenja, na kar opozarja zveza. Prav tako nimajo vsi otroci in mladi možnost izobraževanja v znakovnem jeziku. Komunikacija povzroča hudo osamljenosti 150 gluhih starejših, ki bivajo v domovih za starejše občane. Ne morejo se namreč vključevati v redne aktivnosti doma in razvijati medsebojnih odnosov s sostanovalci. Zaradi osamljenosti in izoliranosti začnejo prej slabeti, tako umsko kot duševno, kar lahko vodi v hitrejšo smrt. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadevajo za ureditev bivalnih enot oziroma oddelkov v domovih za starejše v katerih gluhi bivajo skupaj.