-
Obujeni spomini
V novembrski Vzajemnosti sem zasledila članek o obujanju dediščine, o starih sortah jabolk. Stara sem 82 let in vedno, ko kupujem jabolka, se spomnim jabolk sorte zvezdica. To so spomini iz otroških let in nisem si mislila, da jih bom še kdaj kje videla. Hvala vam za ta članek.
Upam, da bom zasledila, kdaj bo spet razstava v Kozjanskem parku, da bom ta jabolka spet lahko videla in kupila.
Ana Gačnik, Šmarje - Sap
Spoštovana gospa Ana,
v Podsredi, kjer je sedež Kozjanskega parka, že od leta 2000 drugi teden v oktobru pripravljajo prireditev Praznik kozjanskega jabolka. Med številnimi dogodki sta tudi pohod po kozjanskih sadovnjakih in razstava starih sort jabolk. Če ne prej, boste jabolka sorte zvezdica pokusili takrat.
-
Slikarka
Žive barve na njenih slikah pričajo o tem, da je Zvezdana Sabotič iz Ljubljane zelo pozitivna in optimistična gospa, čeprav se je s slikanjem začela ukvarjati zato, da bi prebrodila žalost in samoto ob izgubi moža. Vključila se je v različne dejavnosti Dnevnega centra aktivnosti Rudnik, ena od njih je bil slikarski krožek, kjer je pod vodstvom mentorja Milana Šubica začela razvijati svoj umetniški talent. Zdaj je tudi članica Društva likovnikov Ljubljana, v okviru katerega sodeluje na različnih delavnicah in razstavah.
-
MOJI PODATKI SO MOJA STVAR
Zgodi se, da ima neki upravljavec (na primer državni organ, podjetje, katerega stranka smo, zdravstvena ustanova, javni zavod, društvo) določene podatke o nas ter jih uporablja za določen namen (jih objavlja, uporablja za komunikacijo in trženje, posreduje drugim osebam), vendar jih želimo zaradi osebnega razloga izbrisati.
Ali imamo možnost, da dosežemo izbris osebnih podatkov? Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov nam omogoča, da lahko od vsakega upravljavca zahtevamo izbris osebnih podatkov, in če upravljavec tega ne stori v enem mesecu, lahko o naši pritožbi odloči Informacijski pooblaščenec. Vendar izbris ne pride v poštev v vseh primerih.
-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Devetega decembra je slovenski parlament sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Z njim tudi Slovenija začenja razvoj sodobnega sistema integrirane lokalne dolgotrajne oskrbe, ki ga evropske države razvijajo zadnje četrt stoletja. Ta korak je slovenska politika naredila v času, ko je epidemija covida-19 najbolj prizadela starejše onemogle ljudi, naši domovi pa so nosili nepredstavljive obremenitve. Ker je bila pri nas do zdaj vsa javna pozornost glede oskrbe usmerjena na domove, se sprašujemo, kaj pomeni sodobni sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi za razvoj naših domov.
O medgeneracijski nepravičnosti
Z izrazom medgeneracijska solidarnost po navadi mislimo na solidarnost do starejših generacij, redko pa je govora o solidarnosti do mlajših ali celo do še nerojenih generacij. To so tiste, ki bodo čutile negativne posledice degradiranega okolja, zato lahko govorimo o medgeneracijski nepravičnosti.
Ko gre za konkretne osebe, otroke in vnuke, je skrb za potomce nekaj najbolj naravnega, samo po sebi umevnega. A ko je govora o prihodnosti in dobrobiti prihodnjih generacij, se le redki prepoznajo kot del problema, še manj pa kot del rešitve za nastalo podnebno krizo, v katero smo pripeljali naš planet.
-
Optimist verjame, da živimo v najboljšem od vseh možnih svetov. Pesimist se boji, da je to res. James Branch Cabell
Ali poznate misel, da se dan pozna po jutru in novo leto po prvem januarju? Če je to vsaj približno res, ni zanemarljivo, kako smo začeli leto 2022. Ali pozitivno in optimistično ali morda s težkim pesimizmom? Tega je namreč pri nas na pretek.
Spominjam se zgodbe o družini, v kateri sta bila dva otroka. Tako zelo različna, da sta se starša čudila njunim izjavam in vedenju. Sklenila sta, da opravita poseben preizkus. Vsakega od njiju sta zaprla v svojo sobico in ju opazovala skozi lino v vratih. Sinčku, ki je bil vedno dobre volje in vesel sleherne pozornosti, sta v sobo dala le slamo in nekaj konjskih iztrebkov. Drugemu, večnemu pesimistu, pa sta pustila najmodernejši avtomobil na baterije. Poslušala in gledala sta, kako se bosta odzvala.
Ne odlašajte, prijavite nasilje
Kakršna koli oblika nasilja, ki temelji na zlorabi moči ene osebe nad drugo, pomeni poseg v osnovne človekove pravice. Žal pa podatki različnih institucij kažejo, da se je med epidemijo covida-19 povečalo nasilje za štirimi stenami.
Vendar pa v nevladnih organizacijah ocenjujejo, da kar dve tretjini primerov nasilja v družini nista prijavljeni – ali iz strahu ali ker je toleranca do takega ravnanja še vedno prevelika. Zato opozarjajo, da nasilje ni osebna težava posameznice in ni stvar zasebnih ali družinskih odnosov, ampak je nedopustno in kaznivo dejanje, ki ga ne smemo le nemo opazovati.
-
Vodnik po človekovih pravicah
Na spletnem naslovu www.clovekovepravice.si najdete Vodnik po človekovih pravicah, spletno orodje za pravno samopomoč. Vodnik na razumljiv način pojasnjuje, katere pravice in obveznosti imamo na različnih področjih družbenega življenja, na primer v družinskih razmerjih, na sodiščih in tudi med policijskim pridržanjem ali v azilnih postopkih. Z njim se lahko naučimo prepoznavati, uveljavljati in braniti svoje pravice v konkretnih situacijah, kar prispeva k preprečevanju njihovih kršitev, spodbujanju enakosti in trajnostnega razvoja ter krepitvi sodelovanja v demokratičnih procesih.
Izplačilo solidarnostnega dodatka 14. januarja
Upokojencem in nekaterim prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo solidarnostni dodatek, ki ga predvideva deseti protikoronski zakon (PKP10) izplačali 14. januarja, so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Pri izplačilu se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila v mesecu decembru 2021, solidarnostni dodatek bo izplačan v treh različnih zneskih:
- tisti, ki prejemajo pokojnino/invalidsko nadomestilo v višini do 523,00 evrov, bodo dobili solidarnostni dodatek v višini 300 evrov,
Spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. maja 2021, je za zavarovance skrajšal prehodno obdobje postopnega izenačevanja odmerne lestvice z zavarovankami. Zavarovancem se bo tako v letu 2022 starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmerila v višini 61,5 odstotka od pokojninske osnove, od 1. januarja 2023 dalje pa bo za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za zavarovance in zavarovanke veljal enak odmerni odstotek, to je 63,5 odstotka.
