Zbiranje odpadnega tekstila v Ljubljani
Mestna občina Ljubljana, javno podjetje Voka Snaga in organizacija Humana so skupaj začeli pilotni projekt zbiranja oblačil in obutve na območju Mestne občine Ljubljana.
Na desetih lokacijah (ekootokih): na Aljaževi, Fabianijevi, Krimski in Postojnski ulici, Jarški in Dunajski cesti, na Livadi, ulici Ob Ljubljanici ter v soseskah Murgle in Rožna dolina, in še v zbirnih centrih Barje ter Povšetova so postavljeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadnega tekstila. Poleg oblačil in obutve lahko vanje oddate tudi hišni tekstil (posteljnino, zavese, prte, brisače, ipd.), igrače iz tekstila ter modne dodatke (torbice, pokrivala, šale, ipd.).
Na Zpiz le po predhodni najavi
Zaradi preprečitve širjenja okužb bolezni COVID-19 se morate za obisk območnih enot in izpostav Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predhodno naročiti preko enotnega klicnega centra. Nujno je dokazilo, da izpolnjujete PCT pogoj: prebolevnost, cepljenost ali testiranje.
Telefonske številke enotnega klicnega centra (EKC):
01 4745 903 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja;
01 4745 904 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja;
-
Epidemiologi pozivajo slovensko javnost k udeležbi na Dnevih cepljenja med 13. in 15. januarjem, da bi dosegli večjo precepljenost prebivalstva proti covidu-19 in s tem lažje prenesli pritisk koronavirusne različice omikron. Opozarjajo, da je pomemben vsak odmerek cepiva, še posebej ključen pa je poživitveni.
Dnevi cepljenja bodo potekali v četrtek, petek in soboto v zdravstvenih domov in v covidnih bolnišnicah po vsej Sloveniji. Vsi cepilni centri bodo odprti od osme ure zjutraj do osme ure zvečer, naročanje ni potrebno. Po potrebi bodo organizirane tudi mobilne enote v sodelovanju s civilno zaščito in rdečim križem, sodelovale bodo tudi druge nevladne organizacije, občine, društva upokojencev ...
PCT kot beseda in kretnja leta 2021
Beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2021 je po izboru ZRC SAZU oziroma ljudi, ki so glasovali po družabnih omrežjih, kratica PCT. Na drugo mesto se je uvrstila voda, na tretje pa proticepilec. Tudi kretnja leta 2021 je kretnja za PCT.
Letos so prejeli 250 različnih predlogov za besedo leta, večinoma povezanih z epidemijo. V ožji izbor so prišli: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka, voda ter še Delova beseda leta odlok. Za pesem leta, ki vsebuje vse navedene besede, so razglasili Čas avtorice Dragice Šteh.
Sto let od prve uporabe inzulina
Na današnji dan pred stotimi leti je 14-letni Kanadčan, ki je imel sladkorno bolezen tipa 1, dobil prvo injekcijo inzulina. Potem so se začela prizadevanja za izboljšave v procesu izolacije inzulina in za njegovo širšo dostopnost in uporabo.
Kanadska znanstvenika Frederick Banting in Charles Best sta leto prej uspešno izolirala inzulin iz trebušnih slinavk psov in uspešno zdravila sladkorno bolezen pri psih. Svoja odkritja sta objavila 14. novembra 1921, zaradi česar je ta dan proglašen za svetovni dan sladkorne bolezni. Dva meseca kasneje sta pričela s pripravo inzulina, ki bi bil primeren za zdravljenje ljudi. Uporabila sta ekstrakt trebušnih slinavk goved iz klavnice, je pojasnila Draženka Pongrac Barlovič s katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti.
Palmovo olje tudi v izdelkih, kjer ga ne pričakujemo
Palmovo olje, ki je lahko zdravju škodljivo, je mogoče najti v številnih izdelkih, tudi takih, kjer ga običajno ne pričakujemo, je pokazala raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Ob tem izpostavljajo, da je izbira izdelka brez palmovega olja je mogoča, vsekakor pa bolj trajnostna.
Palmovo olje je zaslediti v številnih keksih s čokoladnim polnilom, sadnih in kakavovih kosmičih, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, picah, paštetah in topljenih sirih. Zaradi velikega deleža nasičenih maščob in morebitne vsebnosti zdravju nevarnih procesnih onesnaževal z zdravstvenega vidika ni najboljša izbira, so v sporočilu za javnost zapisali v ZPS. "Prepoznati izdelek s palmovim oljem je na prvi pogled nemogoče, saj so lahko tudi v skupinah izdelkov, v katerih tega netrajnostnega...
Ko vožnja postane (pre)naporna
»Izpit za avto imam 72 let, za motocikel pa 71 let. Pri osemdesetih letih sem moral začeti podaljševati veljavno vozniško dovoljenje, za koliko časa so mi ga podaljšali, je bilo odvisno od zdravnika medicine dela: dvakrat za dve leti, potem samo za eno leto in nato spet za dve. Prvič sem bil na zdravniški pregled pripravljen in me ni motilo, potem pa mi je postajalo čedalje bolj sitno. Lani vozniškega dovoljenja nisem več podaljšal, čeprav se počutim dobro, a zaradi sive mrene ne vidim dobro.«
Tako pripoveduje 90-letni Johan iz Ljubljane, ki pravi, da je še povsem sposoben voziti, a se je zaradi sive mrene sam odločil, da je z vožnjo opravil. Zadnja tri leta mu je bila prepovedana le nočna vožnja. Po opravkih se odpravi z mestnim avtobusom, če potrebuje prevoz, so mu na voljo družinski člani. Zatrjuje, da se je kot voznik v prometu dobro znašel. »Seveda ne tako kot včasih, a hitre ceste in avtoceste mi niso predstavljale nobenega problema.«
Epidemije niso le zdravstveni, ampak tudi družbeni problem
Prof. dr. Alojz Ihan, redni profesor in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, tudi pesnik, pisatelj in publicist, med ljudmi uživa veliko zaupanje. Prav to pa je v vsaki krizi bistveno. Pandemijo covida je slikovito primerjal s počeno glazuro, ki je pokazala krhkost naše vaze življenja, kar je mnoge ljudi navdalo s tesnobo zaradi uvida v lastno ranljivost, druge pa z zadovoljstvom, da je vaza ostala cela.
Človeštvo se je skozi zgodovino srečevalo z mnogimi pandemijami in po nobeni ni bil svet enak kot prej.
NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST
Drage upokojenke, dragi upokojenci,
leto 2021 je bilo žal še vedno v znamenju koronavirusa, ki nam je zelo spremenil življenje, ker se vseskozi srečujemo z omejitvami in zaščitnimi ukrepi, ki so seveda potrebni za zajezitev trdovratnega virusa. Na srečo smo imeli hitro na voljo možnost cepljenja. Ne razumem pa, zakaj je v naši državi tako majhno oziroma bistveno premajhno število cepljenih, predvsem med tistimi, ki nimajo zdravstvenega razloga, da se ne cepijo, in še delajo v dejavnostih, ko s tem ogrožajo soljudi. Pri nekaterih je odgovornost do sebe in soljudi res premajhna in veliko teh so polna usta govorjenja o človekovih pravicah. Če se že ne odločijo za cepljenje, pa nikakor ne razumem propagande proti cepljenju oziroma protestiranja proti ukrepom za zajezitev okužb z novim koronavirusom.
-
Za slovenske zmage
Neprestano nas zasipajo z reklamami, ki nam govorijo, kako je ta ali oni izdelek treba tako rekoč nujno kupiti, da bi bili srečni. Prav tako nas premamijo »neverjetni« popusti ali pa »ugodni« krediti, ki jih lahko dobimo le v nekaj minutah. Prepogosto nasedemo in kasneje z grozo ugotovimo, da smo zapravili veliko več, kot nam dopušča gmotno stanje.
K čim večji potrošnji nas ne spodbujajo le trgovci, ampak tudi država, ki v večji porabi vidi možnost, da se v državni proračun nateče več denarja. Tu so še proizvajalci. Ali ste pomislili, zakaj se garancija za neki izdelek praviloma zaključi v času, ko se začne kvariti, in serviser razočaranemu kupcu pove, da je popravilo cenovno tako zasoljeno, da je bolje, če kupimo nov izdelek. Ta logika spodbuja gospodarsko rast, in to je vodilo prevladujoče neoliberalne gospodarske politike.