Vas, ki leži v eni najlepših uval pri nas
ODSTRTE PODOBE – RETJE
Gručasta vas je eno od sedemnajstih naselij v občini Loški Potok, ki so jo ustanovili leta 1994 in se razprostira na območju, velikem 134,5 kvadratnega kilometra. Z okrog 1800 prebivalci (od teh je 382 Retjancev) spada med najredkeje naseljene slovenske občine. Retje ležijo v podolgovati kraški dolini – Retijški uvali, ki je med najlepšimi uvalami pri nas. Dolga je 1,7 kilometra, široka 250 metrov, njena nadmorska višina pa je med 705 in 900 metri. Dno uvale pokrivajo travniki, pašniki in njive, medtem ko je strmejši obod poraščen pretežno z iglastimi gozdovi. »Jedro naselja leži v dnu uvale in se imenuje Vas, na pobočju nad vasjo je Rebar, ob cesti proti Sodražici pa so Male Retje,« nam je pojasnila 67-letna upokojena medicinska sestra in ljubiteljska raziskovalka krajevne zgodovine Anica Car, ki se je rodila na Učarjevi kmetiji na Rebru, zdaj pa živi v Vasi.
Zgodovina kraja se je začela s prihodom prvega vlaka
ODSTRTE PODOBE – PRAGERSKO
Urbanizirano središčno naselje v jugozahodnem delu Dravskega polja leži na peščeno-ilovnatih nanosih. Ravninska tla so rodovitna, vendar mokrotna, zlasti ob rečici Polskavi, kjer so kisli travniki obrasli z jelševjem. Razvoj kraja je tesno povezan z graditvijo železniške proge Dunaj–Trst v 19. stoletju. »Zgodovina Pragerskega se začenja pravzaprav 2. junija leta 1846 s prihodom prvega vlaka na železniško postajo, ob kateri so tedaj stale le tri hiše. Naselje se je nato in še bolj po letu 1861, ko je stekla železnica tudi proti Budimpešti, hitro širilo, saj je postalo eno najpomembnejših železniških križišč v avstro-ogrskem cesarstvu,« pravi 77-letni upokojeni časnikar Večera in krajepisec Mirko Munda in najprej opiše nastanek proge skozi Pragersko.
Vasici, ki ju je zaznamovala najstarejša Slovenka
ODSTRTE PODOBE – OPALKOVO, PODULAKA
Sosednji gručasti vasici ležita v velikolaški pokrajini zahodno od Velikih Lašč, njuni nadmorski višini pa sta le nekaj manj kot 600 metrov (575 m in 580 m). V občini Velike Lašče je od 88 naselij kar 80 takšnih, v katerih živi manj kot sto prebivalcev. Med zadnjimi sta tudi naselji Opalkovo in Podulaka, v katerih po podatkih Statističnega urada Slovenije prebiva 31 oziroma 44 prebivalcev. Vendar pa se za tokratni izbor krajev v tej rubriki nismo odločili zaradi maloštevilnosti prebivalcev, marveč zato, ker se je na Opalkovem 28. oktobra leta 1912 rodila najstarejša Slovenka, upokojena pletilja Julijana Zakrajšek, ki zdaj živi v hiši pranečaka Tonija Vintarja na slab kilometer oddaljeni Podulaki in ki se, kot pravi, med prebivalci obeh vasi zelo dobro počuti.
Mnoge skupne značilnosti obeh vasi na pobočju Čavna
ODSTRTE PODOBE – STOMAŽ, KAMNJE
Ajdovski sosedski naselji Stomaž in Kamnje ležita na pobočju Čavna (1185 m) severno od ceste Ajdovščina–Nova Gorica. V času nastanka objavljenih krajevnih razglednic na začetku prejšnjega stoletja je v prvem živelo 417 in drugem 276 prebivalcev, po podatkih Sursa pa je letošnjega januarja to razmerje znašalo 301 in 229. »Jedri obeh vasi tvorita zaselka Brith ob župnijskih cerkvah sv. Tomaža oziroma sv. Mihaela, okrog katerih so razloženi še drugi zaselki. Pred dobrimi sto leti so se Stomažci in Kamenjci ukvarjali predvsem z živinorejo ter vinogradništvom in sadjarstvom, danes pa so večinoma zaposleni v Ajdovščini in Novi Gorici,« pravi 87-letni upokojeni univ. dipl. inž. organizacije dela Anton Kreševec, ki se je rodil v Stomažu in se leta 1972 priženil v štiri kilometre oddaljene Kamnje.
V krajih ob presihajočem Cerkniškem jezeru so same lepote
ODSTRTE PODOBE – GORENJE JEZERO, OTOK
Na južnem delu kraškega Cerkniškega polja, ki se razprostira na 36 kvadratnih kilometrih veliki površini med Javorniki na jugozahodu in Slivnico na severovzhodu, je presihajoče Cerkniško jezero. Ob njem se je skozi stoletja izoblikovalo enajst naselij, med katerimi sta tudi gručasti vasi Gorenje Jezero in Otok, ki sta šest kilometrov narazen. Njuni prebivalci so se v preteklosti večinoma preživljali z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom ter tudi ribolovom in lovom, zdaj pa so v glavnem zaposleni v bližnjih večjih krajih (Lož, Stari trg pri Ložu, Cerknica). »Ni lepših krajev, kot sta Gorenje Jezero in Otok. Vse naokoli so same lepote, ki jih ustvarja presihajoče jezero. Tukaj živijo številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste,« je začel pripovedovati 84-letni upokojeni varnostnik Viktor Ponikvar, doma z Gorenjega Jezera.
Kraju dajejo pečat lega ob Bohinjskem jezeru ter most in cerkev
ODSTRTE PODOBE – RIBČEV LAZ
Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v Triglavskem narodnem parku in je po številu prebivalcev (289) peti največji kraj v bohinjski občini. Razprostira se ob jugovzhodnem bregu Bohinjskega jezera in njegovem iztoku Jezernica, ki se po slabih sto metrih združi s potokom Mostnica in tvori reko Savo Bohinjko. Središče glavnega turističnega kraja ob jezeru je postavljeno na morenskem drobirju in vršaju potoka Suha, katerega povirje je na severnem pobočju Rodice v Spodnjih Bohinjskih gorah. »Ribčevemu Lazu dajejo poseben pečat lega ob Bohinjskem jezeru, most čez Jezernico in cerkev sv. Janeza Krstnika, ki so se znašli tudi na mnogih razglednicah. Vse tri znamenitosti so hkrati postale simbol in najbolj prepoznavna podoba Bohinja,« je poudaril 71-letni upokojeni gostilničar Boris Rožič iz istoimenskega penziona v Ribčevem Lazu 42.
Zgledno urejena kraška vas je prvič omenjena leta 1340
ODSTRTE PODOBE – KAČIČE - PARED
Razloženo naselje z gručastim jedrom ter zaselkoma Paredom in Ledenico leži na jugovzhodnem robu Krasa ob starodavni kranjski trgovski in vojaški cesti, po kateri so do zgraditve ceste Divača–Rodik–Kozina leta 1865 prevažali tovore proti obalnim mestom in naprej v Istro. »Vas je prvič omenjena z imenom Caczicz leta 1340 v listini grofa Alberta Goriškega. V bližini se razprostirata Babna gora in Tretji vrh, ki ju pokriva mešani gozd. Na jugu se razteza Gabrova stran, kjer je bilo nekoč staro gradišče, na vzhodu pa hrib Turn, na katerem naj bi po izročilu v srednjem veku stal grad. Tukajšnje podnebje oblikujejo bližina morja, visoka nadmorska lega in močan vpliv burje v zimskem času,« je 81-letna upokojena diplomirana socialna delavka Klelija Potokar začela opisovati svoj rojstni kraj, ki mu je med letoma 2005 in 2022 posvetila tri domoznanske publikacije.
Zakaj Bloški planoti rečejo tudi slovenski Tibet
ODSTRTE PODOBE – VELIKE BLOKE
Obcestna gručasta vas leži v osrednjem delu Bloške planote pod hribom Liscem (872 m) na križišču cest proti Novi vasi, Cerknici, Cajnarjam in Velikim Laščam. Naselje sestavljata staro jedro okrog podružnične cerkve Marijinega vnebovzetja in vaškega vodnjaka (štirne) ter območje ob nekdanjih vojaških objektih. »Oficirske bloke, imenovane vile, vidimo v ozadju zgornje leve slike na razglednici, izdani med svetovnima vojnama. Pred njimi sta Lenčkova trgovina in gostilna, ki sta nehali delovati po drugi svetovni vojni. Zgornji desni motiv prikazuje vaško središče s kapelico in štirno, videti pa je tudi gasilski dom in baročni cerkveni zvonik. Poleg smučanja in jadralnega letalstva je bila Bloška planota nekoč znana tudi po dobrih živinskih mešetarjih,« nam je pojasnil 65-letni upokojeni učitelj zgodovine Milan Škrabec.
V prikupni pohorski vasi že 270 let proizvajajo bučno olje
ODSTRTE PODOBE – FRAM
Gručasto središčno naselje leži na jugovzhodnem vznožju Pohorja, v izteku doline Framskega potoka. Po okoliškem pretežno vinorodnem gričevju ga obdajajo razloženi zaselki Krčovine, Belina, Črešnjovec, Varta in Širboke. Na prisojnih pobočjih so vinogradi, proti vzhodu pa se ob novejšem delu naselja razprostirajo travniki in njive. »V času nastanka objavljenih razglednic ob koncu 19. stoletja in v obdobju med svetovnima vojnama se je Fram ponašal z živahno gospodarsko dejavnostjo. Poleg vinogradništva, poljedelstva in živinoreje so bili v vasi dobro razviti tudi žagarstvo, mlinarstvo, oljarstvo, kovaštvo in lesna trgovina,« je najprej poudaril Framčan, 68-letni upokojeni novinar Srečko Trglec.
V obsavski vasi se je v 120 letih število prebivalcev krepko povečalo
ODSTRTE PODOBE – DOLSKO
Razpotegnjena gručasta središčna vas na skrajnem vzhodnem delu Ljubljanskega polja je od leta 1994 eno od devetnajstih naselij v občini Dol pri Ljubljani. Leži južno od ceste Šentjakob ob Savi–Litija, nad ježo dva do tri metre visoke savske terase. Vzhodno od Dolskega reka Sava zapusti ravnino in vstopi v ozko dolino skozi Posavsko hribovje. Pred 120 leti, ko je bila objavljena dvoslikovna krajevna razglednica odposlana v Krško, je v Dolskem živelo 263 prebivalcev, lani pa jih je bilo 658. »V zadnjih desetletjih so se kmetijske površine zmanjševale, obenem pa se je povečalo število novogradenj. Vendar se njihovi lastniki, večinoma zaposleni v Ljubljani, radi vključujejo v družabno in kulturno življenje kraja,« ugotavlja 72-letni upokojeni kmet Tone Čič z domačije Pr' Krač.
