Na razvoj vasi je vplivala bližina fužine v Radovni
Zgodbejulij '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – KRNICA
Razloženo naselje z gručastim jedrom v kotanji pod strmim Kočevnikom (838 m) leži v Gorjanskem kotu v dolini rečice Radovne in nad njo, na križišču cest v Radovno, na Pokljuko in Mežakljo. Krnica je s 70,443 kvadratnega kilometra površinsko največja vas v gorjanski občini, ki jo sestavlja trinajst naselij. »H Krnici spada sedem večjih ali manjših zaselkov: Zabrezno, Postojna, Hotunje, Perniki, Zamost, Zakolovrat in Spodnja Radovna. Najlepši pogled na vas se pokaže, ko se povzpnemo na pol poti proti Zatrniku. Pod seboj vidimo Krnico in zaselke, jugovzhodno in zahodno od nje so na ravnicah ledeniških teras vaška polja in travniki. Pogled nas popelje naprej do Gorij z okolico, na radovljiško deželo, ki jo zaključujejo Karavanke in v daljavi Kamniške planine,« nam 86-letni upokojeni učitelj tehnike na OŠ Gorje Jože Kosmač, po domače Psjakov, opiše svoj rojstni kraj, o katerem je pred dvema letoma napisal imenitno krajepisno kronologijo.
V obeh vaseh prevladovala govedoreja in gozdarstvo
Zgodbejunij '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – STARA OSELICA, PODGORA
Sosednji razloženi vasi ležita v zgornjem delu Poljanske doline, nedaleč stran od nekdanje deželne meje med Kranjsko in Goriško. Sta na jugu Škofjeloškega hribovja med dolinama potokov Kopačnica in Hobovščica, levih pritokov reke Poljanska Sora. Spadata v občino Gorenja vas - Poljane in krajevno skupnost Trebija ter župnijo Stara Oselica. V vsaki od njiju živi nekaj več kot dvesto prebivalcev. »K naselju Stara Oselica spadajo zaselek Sv. Pavel pri župnijski cerkvi spreobrnitve sv. Pavla in domačije okrog Škrbinove kapelice, imenovane Podklop. Podgoro sestavlja več delov, pri čemer se osrednji del pod gozdnato vzpetino Hrastje imenuje Na vasi, ob bivši tovorni poti proti Trebiji, Stari Oselici in na Tolminsko je Pilovc, najstarejši del Košenije je potisnjen pod hrib Planina, največ hiš pa stoji v spodnjem delu vasi ob glavni cesti proti Hotavljam,« je dejal 84-letni upokojeni ekonomist Anton Bogataj, Pilovčan z Jákapove domačije s hišno številko 29.
Kraj slovi po flosarstvu in smučarskih skokih
ODSTRTE PODOBE – LJUBNO OB SAVINJI
Sklenjeno središčno gručasto naselje v Zgornji Savinjski dolini stoji na robu alpskega predgorja na prodnatih terasah ob sotočju potoka Ljubnica in reke Savinje, ki tu prehaja iz soteske v širšo dolino. Kraj se prvič omenja leta 1247, od leta 1442 pa kot trg s pravico do dveh letnih sejmov in nedeljskega tržnega dne. Razvil se je v lokalno središče hribovskega kmetijskega zaledja, kjer so se Ljubenci ukvarjali predvsem z govedorejo in gozdarstvom, od konca 16. do sredine 20. stoletja pa sta se razcvetela lesna trgovina in splavarjenje (flosarstvo). »Ljubno ob Savinji je bilo tako petsto let začetna savinjska flosarska postaja. Les, ki so ga kmetje posekali na strmih pobočjih, so po drčah spravili v dolino in nato po Ljubnici in Savinji splavili do Ljubnega. Tu so ga razžagali, sestavili flose in se ob primernem vodostaju z njimi odpravili na pot,« pripoveduje 74-letni upokojeni pek in slaščičar ter tudi zadnji ljubenski flosar Martin Juvan.
Prvotnemu delavskemu naselju so rekli tudi Žuljava vas
Zgodbeapril '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA-GALJEVICA
»Mestni predel Galjevica, ki spada v Četrtno skupnost Rudnik, leži na obrobju Ljubljanskega barja in na severu sega do dolenjske železnice, onkraj katere je Rakovnik, na jugu pa do Jurčkove ceste, kjer se začenja Ilovica. Znotraj tega območja je ob koncu dvajsetih let preteklega stoletja nastalo manjše istoimensko delavsko naselje,« pove 76-letni upokojeni ekonomist Janez Pavšek, ki je prvih 23 let živel v hiši na naslovu Galjevica 57. Začetek delavskega naselja je najtesneje povezan s stanovanjsko krizo v Ljubljani po prvi svetovni vojni, ko...
Kraj leži ob vznožju Storžiča med štirimi gradovi
Zgodbemarec '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – PREDDVOR
Gručasto naselje in od leta 1994 sedež istoimenske občine leži ob južnem vznožju Storžiča (2132 m), približno kilometer zahodno od ceste Kranj–Zgornje Jezersko in nad desnim bregom reke Kokre, ki tu priteče iz ozke alpske doline na Kranjsko polje. Glavnina kraja je ob potoku Suha. Občina s štirinajstimi naselji na severu sega v samo osrčje Kamniško-Savinjskih Alp, kamor so speljane številne planinske poti. »Preddvor se ponaša z izjemno gorsko panoramo, ki se, če sledimo zgornji sliki na razglednici z nekdanjim njegovim nemškim zemljepisnim imenom Höflein, na levi začne s Storžičem in nadaljuje s Kališčem, Malim Grintovcem, Srednjim vrhom ter onkraj Zaplate seže proti Grintovcem. Ugodno podnebje pa je kraju omogočilo, da je že pred drugo svetovno vojno veljal za znano klimatsko zdravilišče in letovišče,« pravi 68-letni upokojeni elektromehanik in krajevni kronist Slavko Prezelj.
Naselji na Banjški planoti sestavlja dvajset zaselkov
Zgodbefebruar '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LEVPA-SENIŠKI BREG
Razloženi sosednji vasi ležita v severozahodnem delu Banjške planote in od leta 1994 spadata med 34 naselij občine Kanal ob Soči. Tvorita eno od njenih osmih krajevnih skupnosti, ki jo na zahodu omejuje Soška dolina, na jugu grapa potoka Avščka, na vzhodu vzpetina Kalski breg (693 m) in na severu dolina potoka Vogrščka, levega pritoka reke Soče. »Tako kot marsikje drugje po Sloveniji je tudi v Levpi in Seniškem Bregu oziroma v KS Levpa pereč problem upadanje števila prebivalstva. Medtem ko je v začetku preteklega stoletja po uradnih podatkih v obeh vaseh živelo 930 ljudi, je po prvi svetovni vojni njihovo število padlo na 871, po drugi na 601, ob osamosvojitvi na 383 in lani na 285. To pomeni, da se je v dobrih sto letih število Levpljanov in Seničanov zmanjšalo za več kot trikrat,« pravi 68-letni upokojeni gospodarski inženir in predsednik KS Levpa Ivan Humar, doma iz Seniškega Brega.
Preteklost kraja je najbolj zaznamoval župnik Peter Pavel Glavar
Zgodbejanuar '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – KOMENDA
Razpotegnjeno naselje leži severno od glavne ceste Mengeš–Kranj, ob sotočju reke Pšate in potokov Reka in Kneža, ki občasno poplavljajo in so leta 2023 povzročili veliko škode. »Staro jedro je obsegalo le zgradbe, ki so predstavljene na zgornjem delu sto dvajset let stare razglednice založnika, domačina Andreja Mejača: župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem in kaplanijo, Šmidovo graščino, šolo ter Glavarjev špital in njegovo beneficijsko hišo s knjižnico. Na prostoru, kjer so danes mrliške vežice, pa je nekdaj stal društveni dom, nakar so leta 1938 pod hribom Štiftenga zgradili nov mogočni dom, v katerem je od leta 1999 tudi sedež občine Komenda s šestnajstimi naselji in več kot 6700 prebivalci,« nam je za uvod dejal 73-letni upokojeni univ. dipl. teolog in publicist Jožef Pavlič, ki se je rodil v Nasovčah, zdaj živi v Suhadolah.
Število Brezovičanov se je povečalo za več kot sedemkrat
Zgodbedecember '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – BREZOVICA PRI LJUBLJANI
Razpotegnjeno primestno naselje leži ob severozahodnem robu Ljubljanskega barja, pet kilometrov jugozahodno od slovenske prestolnice, ob stari glavni cesti in primorski avtocesti A1 ter železniški progi proti Trstu. Starejše kmečko jedro se je izoblikovalo ob vznožju Brezoviškega (496 m) in Debelega hriba (541 m), po zgraditvi železniške proge s postajo in avtoceste z izvozom pa se je težišče naselja premaknilo na ravnino. Brezovico pri Ljubljani sestavljajo zaselki Bičevje (ob cesti proti Podpeči), Komarija (ob bivši vrhniški železniški progi), Mala vas (ob glavni cesti in okrog župnijske cerkve sv. Antona Puščavnika), Postaja (ob cesti proti kolodvoru) in Radna (v dolini potoka Radenščica). V kraju je veliko obrtnikov, podjetij, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, trgovin in gostiln. Med zadnjimi je tudi gostilna Pr' Kopač, iz katere izhaja naš tokratni sogovornik Avgust Pleško, 86-letni upokojeni gostilničar.
Za Kreka je bil Šentjanž puš'lc Dolenjske
ODSTRTE PODOBE – BRINJE-BIRNA VAS-ŠENTJANŽ
Ob koncu 19. stoletja je čevljarski mojster in kmet Jožef Repše z Glinka hodil čez grič Brinje v pet kilometrov oddaljeno Kamenško v vas k bodoči nevesti Ceciliji. Ko sta se vzela, sta se odločila, da si prav na tem griču postavita novo domovanje. »Moj stari ata je najprej izsekal brinje, s katerim je bil močno poraščen ta hrib, in se nato lotil gradnje, ki je bila zaključena leta 1901. Tedaj sta se z ženo in štirimi otroki vselila v novo hišo v Brinju, ki jo vidimo na malce obledeli fotografiji, nastali po prvi svetovni vojni. Tu se jima je nato rodilo še pet otrok, od katerih je bil najmlajši moj oče Stanko, ki je ostal na kmetiji in imel z ženo Ivanko dvanajst otrok. Kot prvorojenec sem se rodil leta 1940,« pravi 84-letni upokojeni zdravnik, abdominalni kirurg prof. dr. Stane Repše in doda, da je v Brinju pri Šentjanžu še vedno le njihova domačija, ki kot zaselek Birne vasi spada v občino Sevnica. Tu zdaj v novi hiši živi njegov brat Andrej z družino.
Naselje zaznamujeta tolminski punt in reka Soča
Zgodbeoktober '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – TOLMIN
Mestno naselje stoji na približno petindvajset metrov visokem pomolu iz morenskih in ledeniško-rečnih usedlin nad sotočjem rek Soče in Tolminke. Strateški pomen mu dajejo križišče pomembnih starih cest proti Goriški, Zgornjemu Posočju, Notranjski in Gorenjski ter njegova nekdanja in sedanja obmejna lega na stičišču visokogorskega, hribovitega predalpskega in dinarskega sveta. »Tolmin se ponaša z res lepim okoljem: čudovitimi hribi in čistimi vodami, rekami Sočo, Tolminko, Idrijco, Bačo ter mnogimi naravnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Če k temu dodamo še primerno cestno povezavo z Ljubljano, Goriško in Italijo, so s tem dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj turizma,« pravi 93-letni upokojeni višji upravni delavec in udeleženec NOB Stanko Kovačič. Kljub mnogim pomembnim vlogam, ki jih je Tolmin imel v preteklosti, je mesto postal šele leta 1952.
