Zdravje

Ljudje, ki zaužijejo vsaj sedem gramov olivnega olja dnevno, to je polovico jedilne žlice, imajo za 28 odstotkov nižje tveganje, da bodo umrli zaradi bolezni, povezane z demenco.

To so izsledki študije, narejene v Harvard T. H. Chan School of Public Health v Bostonu, v katero so zajeli več kot 92.000 ljudi. Ugotovili so, da je zamenjava ene čajne žličke margarine ali majoneze z enako količino olivnega olja povezana z 8- do 14-odstotnim nižjim tveganjem za smrt, povezano z demenco. Pri zamenjavi z drugimi rastlinskimi olji ali maslom teh razlik niso opazili.

Zdravje

Da redna zmerna in živahna dnevna aerobna aktivnost izboljšuje srčno-presnovne dejavnike tveganja, je splošno znano, ni pa jasno, v katerem dnevnem času je njen učinek najboljši.

Avstralska raziskava je pokazala, da je zmerna in živahna aerobna fizična aktivnost zvečer (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje) povezana z najnižjim tveganjem za smrt zaradi katerega koli vzroka ali za bolezni srca in ožilja ali bolezni drobnih žil pri debelih ljudeh vključno pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.

Zdravje

Strokovnjaki vse bolje spoznavajo različne oblike dolgotrajnega covida in s pomočjo raziskav iščejo rešitve za zdravljenje posameznih simptomov.

Med kliničnimi pojavi dolgotrajnega covida raziskovalci naštevajo: sindrom dolgotrajne utrujenosti, glavobol, izgubo spomina, respiratorni sindrom, to sta kašelj in težko dihanje, kronična bolečina in nevrosenzorični sindrom, ki vključuje spremenjen okus in vonj. Namesto enakega zdravljenja vseh oblik covida do boljšega izhoda bolezni za paciente vodi ugotavljanje specifičnih diagnostičnih kriterijev za vsakega od teh sindromov, ugotavlja dr. Nisha Viswanathan, direktorica programa dolgega covida na univerzi UCLA v Kaliforniji.

Zdravje

Rutinski klinični pregled dojk odkrije le dobra dva odstotka ponovnega raka na dojki po zdravljenju začetnega raka, so ugotovili avtorji raziskave, opravljene v Zdravstvenem centru Bethany T. Waites of Kaiser Permanente v San Franciscu.

V retrospektivni raziskavi so analizirali pojavnost sekundarnega raka pri 1550 ženskah, ki so se zdravile v letih med 2008 in 2012 zaradi primarnega raka dojk. V desetih letih po zdravljenju raka se je rak vnovič pojavil pri 11,5 odstotka žensk. Pri 43 odstotkih se je ponovil rak na isti dojki, v dobrih 55 odstotkih na drugi dojki, pri 2,2 odstotka žensk pa so se metastaze pojavile na drugih organih.  

zdravje

Prekomerno gledanje televizije povečuje tveganje za demenco, parkinsonovo bolezen in depresijo, medtem ko omejena uporaba računalnika, ki ni vezana na delo, zmanjšuje tveganje za demenco, so objavili britanski raziskovalci.

Raziskovalci pod vodstvom dr. Hanzang Wuja so izsledke objavili v časopisu  International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity. Analizirali so podatke 473.184 prebivalcev, starih od 39 do 72 let, iz britanske zbirke podatkov Biobank. V letih od 2006 do 2010 so zbirali podatke o njihovi telesni dejavnosti ter o času, preživetem dnevno ob televizijskih zaslonih in računalnikih. Med njimi so opazili tudi pojav demence, parkinsonove bolezni (degenerativne bolezni, katere glavni znaki so tresenje, rigidnost mišic, upočasnjenost...

Zdravje 

Številne raziskave, narejene po vsem svetu, so nakazovale možnost, da je fizična aktivnost pomembna za preprečevanje nastanka raka, prav tako pa tudi za dobo preživetja bolnikov z rakom. 

Zato so se znanstveniki na čelu z ameriško epidemiologinjo in raziskovalko Anne McTiernan lotili sistematičnega pregleda 45 raziskav, kjer so skušali najti skupne točke v rezultatih več sto epidemioloških raziskav, v katerih je sodelovalo več milijonov ljudi. Potrdili so močno povezanost med najintenzivnejšo fizično aktivnostjo in tveganjem za pojav raka na mehurju, dojki, debelem črevesu, maternici, ledvicah in želodcu ter za adenokarcinom požiralnika. Ugotovili so, da se znižanje tveganja za nastanek teh rakov pri ljudeh z intenzivno telesno dejavnostjo giblje med desetimi in 20 odstotki.

Mediteranska dieta, bogata s sadjem, zelenjavo, oreški, morsko hrano in izdelki iz polnozrnate moke, utegne ščititi starajoče se možgane, so zapisali v reviji BMC Medicine.

Raziskovalci že nekaj časa pišejo, da utegne mediteranska dieta zniževati pojav demence, vendar so bili rezultati raziskav z majhnim številom sodelujočih neprepričljivi. Zato so raziskovalci Univerze Newcastle v Veliki Britaniji analizirali prehrambne navade 60.298 odraslih, zbranih v britanski Biobanki. Ljudje, zajeti v raziskavo, so bili ob začetku raziskave stari 60 let ali več. Razdelili so jih v tri skupine ter njihovim prehrambnim navadam in pojavu demence sledili v povprečju 9,1 leta. V tem času se je demenca pojavila pri 882 sodelujočih.