Po pomurskih ravnicah

Kako lepa in raznolika je Slovenija, so ugotavljali bralci Vzajemnosti, ki so se s Kompasovo vodnico Lili Kitič podali na ogled Pomurja. V Dobrovniku so si ogledali nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, kjer so s pomočjo geotermalne energije ustvarili pravi tropski vrt. Videli so tropske rastline z vsega sveta, od banan, ananasa, kave, papaje, popra do vanilje, ki spada med orhideje. Tudi te gojijo v rastlinjaku. Zapeljali so se še v vas Mele pri Radencih in si ogledali Oljarno Šaruga, kjer pridelujejo bučno olje, ter bližnji muzej kmečkega orodja. Potem so se zapeljali še do zdravilišča Radenci in se sprehodili po njihovem parku. Zadnja postaja izleta je bil Dom penin v Gornji Radgoni. Ogledali so si klet pod slapom ter pokusili radgonsko ranino in zlato radgonsko penino rose, ki je na 60. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani dobila naziv svetovnega šampiona 2018. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)

Terme Zreče so zagotovo med tistimi slovenskimi zdravilišči, kamor se gostje radi vračajo. Zaradi lepe narave, zdravilne termalne vode, odlične hrane in kakovostnih zdravstvenih storitev, predvsem pa zaradi pregovornega gostoljubja in prijaznosti Pohorcev. Najdi svoj nasmeh! je njihov slogan, nasmeh in prijazno besedo pa osebje širi med goste in naključne obiskovalce.

Da jim je v termah mar za njihovo dobro počutje, se pozna že po drobnih pozornostih, kot so steklen vrč s svežo vodo z rezinami limone in kozarci ob njej ali košarica z jabolki, postavljena na hodniku … Jabolko – kot sadež, ki ohranja mladost in predstavlja naravni vir zdravja in energije – ima osrednjo vlogo v enem izmed hotelov. V hotelu Atrij, ki je že dobil EU Marjetico – mednarodni okoljski znak za turistične nastanitve, med drugim spodbujajo goste, da porabijo manj vode in ustvarijo čim manj odpadkov. 

 V Arboretumu Volčji Potok se bodo obiskovalci naslednje tri dni naužili različnih lepot. Tako tisti, ki imajo radi naravo in še zlasti vrtnice, kot ljubitelji čudovitih elegantnih belih konj iz Lipice bodo zagotovo uživali.

V arboretumu v juniju cveti več kot 930 različnih sort vrtnic Največ je burbonk  in različnih skrižank, med njimi je tudi  24 botaničnih vrtnic (šipkov). Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, jutri, 8. junija, popoldne prireja Dan vrtnic. Začelo se bo ob 18. uri  s predavanjem  Matjaža Mastnaka  o zgodovini vrtnic s slik Narodne galerije, sledil bo voden ogled po spodnjem in zgornjem rozariju. Ob tem bodo odkrili spominsko obeležje za kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic leta 2017 v Ljubljani.  Sledilo bo družabno srečanje, predstavitev projekta Valvasorjeva vrtnica in razglasitev rezultatov glasovanja za najlepšo vrtnico, za katero bodo glasovali udeleženci dogodka.

 Ob stoletnici konca prve svetovne vojne je izšla posebna številka revije SLO, časi, kraji, ljudje  s podnaslovom: 1914-1918 med vojno in spominom.  

Na 106 straneh je objavljenih 15 prispevkov najvidnejših poznavalcev prve svetovne vojne z dokumentarnimi fotografijami in pričevanji udeležencev (pisma, dnevniki …); s poudarkom na slovenski vojni izkušnji. Izvemo marsikaj o vojnih taktikah,  najpomembnejših bitkah in grozotah na bojišču, pa tudi o življenju v zaledju, vključno z delovno mobilizacijo, v katero so bile vključene tudi ženske in otroci, o vojni propagandi ter o goriških in drugih slovenskih beguncih - okrog 80.000 jih je bilo razseljenih po vsej Avstro-Ogrski.

Tudi zadnja dva dneva 14. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti vročina ni pojenjala, a smo se je že lepo navadili. Vsekakor je sončno vreme opogumilo precej več kopalcev, ki so zaplavali v prijetno topli vodi.

 Na otoka Susak in Velike Srakane se je v torek odpravila druga skupina izletnikov, ki pa na ni imela sreče, da bi uzrla delfine. Manjša skupina pa se je z avtobusom odpravila na otok Cres, ki se je po zadnjih meritvah menda po velikosti izenačil z otokom Krkom. Je pa tu ena od le še dveh lokacij, kjer gnezdijo beloglavi orli.  V belih kapah smo se sprehodili po središču glavnega mesta, si ogledali mestni muzej in cerkev Marije Snežne ter druge znamenitosti. Na poti nazaj smo se ustavili še v Osorju, pristaniškem mestecu z vsega 60 prebivalci.

Turistično društvo Železniki že tretjič zapored pripravlja prireditev, na kateri bodo mojstrice in mojstri klekljanja iz Slovenije neprekinjeno klekljali vse od 19. ure danes do 19. ure v soboto.

Obenem bodo razstavili čipke, ki so jih klekljarice in klekljarji ustvarili na prejšnjih tovrstnih prireditvah. Možen bo nakup klekljarskega pribora, čipk in spominkov, dražgoških kruhkov, pletenih košar, košev in predpražnikov iz koruznega ličja. Kulturni program bo sooblikoval Harmonikarski orkester Železniki. V soboto bo dogajanje še posebej zanimivo,  saj bodo prikazali stare ljudske obrti:  tkanje in izdelava platna na statvah, predenje na kolovratu, navijanje štren in trenje lanu, vrtanje lesenih cevi za vodo, čevljarska opravila, pletenje košar in izdelava predpražnikov iz koruznega ličja, igranje starih družabnih iger, izdelava dražgoških kruhkov in izdelava skrilnatih plošč.

Za nami je 14. srečanje bralcev in prijateljev revije Vzajemnost, še en dogodek, ki bo mnogim - na Mali Lošinj smo se peljali kar z osmimi avtobusi - pustil lepe spomine. Sončno vreme, prijetno toplo morje, lepo urejen hotel s prijaznim osebjem in odlično hrano … vse to je pripomoglo k dobremu razpoloženju,  simpatični vodnice, vodniki ter animatorke in animatorji Kompasa pa so skrbeli, da nam ni ničesar manjkalo.

Že krajši postanek na poti v mestu Krk na otoku Krku , je dal slutiti, da nas čakajo vroči dnevi. Še dobro, da so nas pred soncem varovale bele kape, ki jih je bilo videti povsod ...  Vseeno smo se  na prvem sprehodu skozi središče Malega Lošinja držali sence, ob prihodu v zaliv Sunčana uvala pa zadovoljno ugotovili, da se hotel Vespera skriva v zavetju borovcev. 

 Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski, se bo v Novi Gorici pogovarjala z gledalci in poslušalci RTV Slovenija o vlogi javnega medijskega servisa in odgovarjala na njihova vprašanja. Med drugim naj bi se pogovarjali o tem: zakaj potrebujemo javno RTV;  zakaj plačujemo RTV-prispevek; koliko oglasov predvaja javni medij; kakšno je pravilno razmerje med različnimi vsebinami ...

V četrtek, 31. maja, ob 17. uri se ji bodo v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici pridružili: Mojca Dumančič, dopisnica Televizije Slovenija iz Nove Gorice, Valter Pregelj, novinar Radia Koper in dolgoletni dopisnik Radia Slovenija iz Nove Gorice, in Ljerka Bizilj, direktorica Televizije Slovenija.

 V okviru Dnevov dediščine evropskih pokopališč bodo na pokopališču Žale med 28. majem in 2. junijem 2018 dvakrat na dan brezplačna vodenja po kulturni dediščini pokopališča. Vodnik bo obiskovalce pričakal pred upravno stavbo na Plečnikih Žalah (Plečnikov propilej) ob 10. in ob 17. uri. Skupaj si bodo ogledali znamenite Plečnikove Žale, grobove znanih Slovencev, dela znanih arhitektov in kiparjev ter druge pomembnejše dele pokopališča Žale, ki je dejansko muzej na prostem.

Pokopališče Žale v Ljubljani je zaradi svoje visoke kulturno-zgodovinske in umetniške vrednosti eno najlepših evropskih pokopališč. Na njem so pokopani mnogi velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, športniki, na njem pa je tudi veliko pokopališč iz I. in II. svetovne vojne ter drugih spominskih obeležij. Pokopališče je pomembno tudi kot drugi največji mestni park in je zanimivo v vseh letnih časih.

Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bo do konca leta imela 12 milijonov evrov manj stroškov, kot je načrtoval,  predvsem na račun manj odhodkov za nadomestila plač v času bolniškega staleža. Po predlogu upravnega odbora bodo  presežek sredstev namenili za dodatne programe zdravstvenih storitev, predvsem za skrajševanje čakalnih dob.Za porabo bo potreben aneks  k splošnemu dogovoru.

Denar pa naj bi med drugim namenili za povečanje programa zdravstvene nege v domovih upokojencev, za plačilo operacij benigne prostate po realizaciji ter za plačilo nove storitve – podkožnega stimulatorja za zdravljenje kronične bolečine. Za deset odstotkov bi povečali plačilo (torej tudi obseg) vseh specialističnih ambulantih pregledov, ter operacij karpalnega kanala, sive mrene in vitreoretinalne kirurgije, zobozdravstvenega varstva odraslih in ortodontije. V zobozdravstvenem varstvu mladine  bi povečali obseg del in plačil za 20 odstokov, hkrati pa bi plačali ter dodatnih 3,7 tima za zobozdravstvo mladine.  Plačevanje terapevtske artroskopije kolena naj bi bilo neomejeno, torej po realizaciji.