Čeprav je marsikateri med zaposlenimi v farmacevtskem podjetju Krka prostovoljec tudi med letom, jih vsako leto več izkaže solidarnost med tradicionalnim tednom humanosti in prostovoljstva. Pripravijo ga aprila, ko podjetje praznuje rojstni dan, spomnimo pa se tudi svetovnega dneva Zemlje in mednarodnega dneva mladih prostovoljcev.

Med 9. in 14. aprilom bodo krkaši  v vseh organizacijskih enotah že sedmo leto zapored zbirali oblačila in obutev, druge potrebščine in hrano za živali, darovali bodo kri, v prostorih Rdečega križa in Karitas bodo pomagali pakirati živilske pakete in sortirati oblačila. V Živalskem vrtu v Ljubljani bodo nekateri urejali park. Družili se bodo s stanovalci iz 29 domov starejših občanov, pripravili jim bodo delavnice za urjenje spomina, skupaj bodo ustvarjali in prepevali.

 Le do konca aprila je v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju na ogled rokopis Rekviema skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791). Gre za enega najpomembnejših skladateljskih rokopisov na svetu, ki ostaja ovit v tančico skrivnosti in legend.

Mozart je Rekviem napisal po naročilu. Poleti 1791 je k njemu prišel v črno oblečen in zamaskiran moški ter mu naročil, naj napiše mašo za umrle. Čeprav je močno zadolženi skladatelj želel naročilo sprva zavrniti, ga je zaradi dobrega plačila vendarle sprejel. Danes vemo, da mu je Rekviem naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na svojo prezgodaj preminulo ženo in se je želel pod skladbo podpisati sam. Skladatelj se je nemudoma lotil dela, komponiral celo na svoji smrtni postelji in bil prepričan, da piše pogrebno mašo zase. Ker je hkrati ustvarjal še operi Čarobna piščal in Titus, mu Rekviema do svoje smrti leta 1791 ni uspelo dokončati. To je pozneje storil njegov učenec in pomočnik Süßmayr, prvič pa so ga uprizorili leta 1793 na Dunaju.

 Čemaž oz. medvedov luk (Allium ursinum L.), je priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljamo solate, juhe in namaze. Vendar ga pri nabiranju zlahka zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, bela čmerika in šmarnica, ki imajo podobne podolgovate liste. Vendar: listi čemaža so tanjši, ovalni in dišijo po česnu!

V ljubljanskem kliničnem centru sta se pred dnevi dva človeka zastrupila z jesenskim podleskom. Žena je žal umrla, mož pa je še vedno v kritičnem stanju. Zato je vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana doc. dr. Miran Brvar, dr. med., znova posvaril javnost pred usodnimi napakami.  Jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki zavre delitev celic in prizadene vse organe. Smrtno nevaren je že v majhnih odmerkih - če zaužijemo dve rastlini oziroma od deset do 50 gramov rastline.

 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z akcijo Pravi moški ozavešča širšo javnost o rakih pri moških. Letošnji osrednji dogodek so poimenovali Zakorakaj k zdravju, s čimer želijo spodbuditi predvsem moške k aktivnejšemu življenjskemu slogu, saj tako lahko občutno zmanjšajo tveganje, da bi zboleli za rakom. Cilj dolgoročnega projekta je, da bi čim manj moških zbolelo za rakom in čim več zbolelih premagalo bolezen.

 K sodelovanju so povabili Policijo in Sindikat policistov Slovenije in skupaj organizirajo pohod. Udeleženci – policisti, člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije, njihovi svojci in vsi, ki se želite pridružiti, se bodo zbrali v soboto, 7. aprila 2018, ob 10. uri pred Policijsko akademijo v Tacnu (Rocenska ulica 56, Ljubljana Šmartno) in se skupaj napotili na Šmarno goro.

V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.« 

Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.

Spoznavanje Gardskega jezera

Poln avtobus bralcev Vzajemnosti se je s Kompasovim vodnikom Borisom Klančnikom sredi marca napotil v Italijo na ogled Gardskega jezera. Čeprav je ves dan po malem deževalo, ni manjkalo dobre volje. V letovišču Peschiera del Garda smo se z ladjo popeljali po največjem italijanskem jezeru, saj meri kar 370 kvadratnih kilometrov. V toplejših obdobjih leta tu vrvi od turistov in po cesti okrog jezera se vijejo dolge kolone. Še posebej je zanimiva cesta na severnem delu jezera, ker je vklesana v skalo in kjer so snemali enega od filmov o Jamesu Bondu.

SLIKARKA

Edito Marijo Černelč, jezikoslovko ter profesorico italijanščine in nemščine, iz Ljubljane vse življenje spremlja slikanje. Pravzaprav je to njen zelo resni konjiček, saj se ves čas izobražuje pri različnih akademskih slikarjih, udeležuje se delavnic in drugih likovnih srečanj ter sodeluje na natečajih. 

Ljubi so ji akti, ki jih je zlasti prva leta veliko slikala. Sicer pa rada eksperimentira, preizkuša nove sloge, drugačne tehnike in sodobne materiale, kot je masa, ki jo zmeša z barvo in nato nanaša na podlago iz plastike. »Vedno iščem nove pristope. Ko začnem, si sicer zamislim, kaj bom naslikala, a pogosto me zanese in nastane čisto nekaj drugega. In če mi slika čez čas ni všeč, jo brez slabe vesti preslikam,« pravi umetnica, ki jo zanima tudi keramika. Kljub temu pa vedno najde čas za različne oblike rekreacije, ki je njen drugi najljubši konjiček.

 Festival za tretje življenjsko obdobje, ena največjih tovrstnih prireditev v Evropi, se časovno in vsebinsko navezuje na 1. oktober, mednarodni dan starejših. Že osemnajsti festival po vrsti bo od 1. do 3. oktobra 2018, kot vsa leta doslej v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Organizatorji vabijo k sodelovanju vse, ki bi se želeli vključiti v pogovore in predstavitve za zdravo in aktivno staranje. Sodelujete lahko v izobraževalnem ali kulturnem programu s predavanjem, delavnico, okroglo mizo, ali nastopom na odprtem odru. Ali pa se predstavite z razstavnim prostorom, tako imate možnost, da vaše izdelke ali storitve spozna okoli 17.000 obiskovalcev, kolikor jih je obiskalo lanski festival v treh dneh. Če se odločite, da boste eden od sponzorjev festivala, vam organizatorji zagotavljajo še večjo prepoznavnost in možnost oglaševanja preko promocijskih kanalov, ki so na voljo v okviru festivala.