Mesec maj zdravstvene organizacije in društva bolnikov posvečajo osveščanju o nevarnostih neprepoznane in nezdravljene arterijske hipertenzije. V številnih lekarnah, zdravstvenih domovih (referenčnih ambulantah) pripravljajo meritve krvnega tlaka,  jutri, 17. maja, na Svetovni dan hipertenzije, bo še več dogodkov..

 Tudi letos je tema Svetovnega dne hipertenzije »Poznaj svoje številke - spoznaj svoj krvni tlak«. S povišanim krvnim tlakom se sooča že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. Ti so izpostavljeni povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt. Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno.

 Pri nas živi okoli 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih približno 70.000 uporablja slušni aparat, okoli 450 pa jih ima polžev vsadek. Vsako leto na novo dobi slušni aparat več kot 1000 oseb. Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) so na novinarski konferenci opozorili, da je tudi v Sloveniji problematika izgube sluha še vedno prevečkrat prezrta in nerazumljena.

 Še posebej veliko težav s sluhom imajo osebe nad 65 let, med katerimi ima vsaka druga slušni aparat. Podpredsednik zveze Boris Horvat je poudaril, da je naglušnost tudi "tihi vzrok" vrste bolezni, kot sta depresija in alkoholizem, o čemer se premalo govori. Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart je opozoril, da naglušnost in oglušelost v odrasli dobi odločilno vplivata na življenje posameznika tako na področjih izobraževanja in zaposlovanja kot osebnega življenja. Dodal je, da po ugotovitvah raziskav posameznik rabi od sedem do deset let za polno soočenje z okvaro sluha.

 Jutrišnji rojstni dan pisatelja in dramatika Ivana Cankarja - naj spomnimo, rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl pa  11. decembra 1918 v Ljubljani - bodo v Cankarjevem domu (CD) proslavili posebej slovesno.

Pri njegovem spomeniku na ploščadi Trga republike bo jutri ob 12.30 prireditev, na kateri bo obiskovalce nagovorila Uršula Cetinski, generalna direktorica CD, igralec Marko Mandić bo odigral odlomek iz drame Hlapci, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jerice Gregorc Bukovec pa bo zapel skladbi  Očenaš hlapca Jerneja skladatelja Karola Pahorja in Knez Marko skladateljice Katarine Pustinek Rakar.

Prav na mednarodni dan Rdečega križa se začenja tudi Teden Rdečega križa Slovenije (RKS). Letošnje geslo je Nasmeh – ko ljudem v stiski pomoč sočloveka na obraze pričara nasmeh. Tudi iskrica upanja na obrazu je enaka nasmehu ... Ob tem želijo v RKS ljudi spodbuditi k solidarnosti, "saj se tudi sami lahko znajdemo v situaciji, ko bomo takšno pomoč potrebovali".

Predsednik RKS Dušan Keber je v poslanici zapisal, da je prostovoljstvo osrednje gonilo in vrednota RKS, člana največje humanitarne mreže za pomoč ljudem v stiski na svetu - Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Znak rdečega križa simbolizira humanost in solidarnost, ki sta temelj medčloveških odnosov in solidarne družbe.

 Ob dnevu Evrope, 9. maju, bo tudi v Sloveniji veliko različnih - in brezplačnih - dogodkov, od filmskih projekcij do koncertov, nagradnih iger,  poskušanja kulinaričnih dobrot ...

Tradicionalni Filmski teden Evrope se je razširil na 14 slovenskih krajev, kjer bodo med 9. in 27. majem zavrteli 22 evropskih sodobnih filmov. Uradno odprtje bo 10. maja v Hiši EU na Dunajski 20 v Ljubljani ob 18. uri s filmom  Belgijski kralj, ki ga v slovenskih kinematografih še ni bilo.

K praznovanju sodi glasba. Začelo se bo že ob 10. uri dopoldne, ko bo v Hiši EU v Ljubljani  mednarodna mladinska zasedba Europe Sings Together izvedla evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti. Zvečer pa bo glasbeno, pevsko in plesno obarvan  koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od 21. ure dalje bodo tam nastopili Maja Keuc / Amaya, Eva Pavli, Toni Petrovič, Agencija Selected, Flipping Art, Nadiya Bychkova, Miha Vodičar, Vokalna akademija Ljubljana, Mažoretke in drugi. Posebna gostja bo švedska pevka Loreen , zmagovalka Pesmi Evrovizije 2012 s skladbo EUphoria. Koncert je brezplačen, v živo ga bodo prenašali TV Slovenija 2 in Radio Slovenija ter Evropska komisija v Sloveniji  na #FBlive.

 V Sloveniji  na leto več  kot 4.000 ljudi doživi možgansko kap. Precej jih umre, od preživelih pa se jih le 40 odstotkov ponovno vključi v delo (vsaj deloma), saj so posledice lahko hude. Možganska kap prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. A tudi možganska kap je premagljiva, spodbujajo bolnike in svojce v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s  cerebrovaskularno boleznijo (CVB).

 Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb tako v domačem okolju kot v vrtcih, šolah, podjetjih in v zdravstvenih ustanovah. Skrb za čiste roke je tako pomembna, da ima higiena rok svoj mednarodni dan, to je 5. maj.

 Pogosto in temeljito umivanje rok je nujno že za preprečevanje širjenja prehladnih obolenj. Roke umivajmo pogosto in temeljito, vedno po uporabi stranišča, po kihanju in kašljanju, pred pripravo hrane in pred jedjo, potem ko smo prijemali živali ali živalske izločke, po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, pred obiskom v bolnišnici in po njem, po previjanju dojenčkov, pred nego bolnika in po njej ... Ne pozabite: največ bacilov je na ročajih nakupovalnih vozičkov in na kljukah vrat trgovin, javnih ustanov, stanovanjskih blokov, pa tudi na denarju in telefonskih aparatih.

 V sedemdesetih letih delovanja smo prešli od bolj represivnih začetkov do sedanjega načina dela, ki temelji na načelu spoštovanja urejenosti trga, je ob sedemdeseti obletnici delovanja Tržnega inšpektorata RS povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Na inšpektoratu je zaposlena 21 let, dvanajst let in pol ga vodi. Opaža, da je vsako leto manj kršitev potrošniške zakonodaje, a kljub temu opozarja potrošnike, da ne nasedajo brezpogojno obljubam v časopisnih in spletnih oglasih ter pred nakupi preverijo verodostojnost prodajalcev.

Osmisliti starost

Sodobna podoba starosti temelji na vseživljenjskem učenju in vseživljenjskem delu – to je bil glavni poudarek mednarodnega posveta Izzivi in perspektive globalnega povezovanja za razvoj nove podobe starosti, ki ga je pripravila Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Kot je povedala njena predsednica prof. dr. Ana Krajnc, je »v 21. stoletju naše glavno delo izobraževanje, ki nam mora biti radost, ne v breme«. Posveta so se udeležili tudi predstavniki organizacij izobraževanja starejših iz Avstrije, Francije in Hrvaške.