V Društvu za ohranjanje dediščine z Gradeža pri Turjaku tudi letos pripravljajo prireditev Praznovanje pomladi in vabijo, da se jim pridružite v čim večjem številu.

V nedeljo, 22. aprila, ob 14. uri, se bodo vaščani in obiskovalci zbrali pri Sušilnici sadja na Gradežu in se sprehodili okoli vasi. Med postanki na travnikih, sadovnjakih ali njivah bodo zapeli. Na sprehodu bodo na ogled zanimivosti vasi, zbirka starega kmečkega orodja  in umetnine, ki jih bodo dopoldne na slikarski delavnici ustvarili člani Društva likovnikov Ljubljana. Zagotovo bo zanimivo opazovanje nekdanjih podeželskih opravil (izdelovanje zobotrebcev, predenje na kolovrat …). Otroci se bodo popoldne zabavali s pastirskimi igrami. 

 Daleč naokoli mestnega jedra Radovljice bo ta konec tedna dišalo po čokoladi. Od 20. do 22. aprila bo namreč potekal sedmi festival čokolade, ki ga organizira javni zavod Turizem in kultura Radovljica.

 Dogajanje, ki se bo začelo v petek ob 15. uri in zaključilo v nedeljo ob 19. uri, bo na večih prizoriščih: v središču mesta: na Vurnikovem trgu, na Linhartovem trgu, v Radovljiški graščini ter v mestnem parku. Predstavilo se bo 47 razstavljavcev, poleg slovenskih mojstrov bosta sodelovali še čokoladnici iz Italije in Hrvaške. Z degustacijskimi kuponi (eden stane 0,50 evra) bodo obiskovalci lahko pokušali različne vrste čokolad in pralin, trufle, piškote, čokoladne minjone, pite, različne vrste sadja v čokoladi, likerje in tudi čokoladno vino.

 Društvo študentov medicine Slovenije organizira prostovoljni projekt Misli na srce, v okviru katerega bodo danes na Prešernovem trgu v Ljubljani od 10. ure dalje mimoidoče izobraževali o srčno-žilnih boleznih. Te so v razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti, nanje pa se da v veliki meri vplivati z zdravim načinom življenja in zdravljenjem pridruženih bolezni. Zato je pomembno, da čim več ljudi izve, kako srčno-žilne bolezni nastanejo in kako se jih da preprečevati, poudarjajo v društvu študentov medicine.

Državni zbor  je z 58 glasovi za in enim proti sprejel vladni predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki invalidom prinaša nekatere dodatne pravice. Zakon bo nadomestil 35 let star zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

 Med drugim širi krog invalidov na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim ta onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje. Zanje določa pravico prejemati nadomestilo za invalidnost ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu. Krog upravičencev širi tudi na gluhoslepe in na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo in okvaro.

V farmacevtskem podjetju Krka so s sobotnim dnevom odprtih vrat zaključili letošnji teden humanosti in prostovoljstva, že sedmi zapovrstjo. Pod sloganom Tudi dobrodelnost je del nas se je med 9. in 14. aprilom dobrodelnih dejavnosti udeležilo 1100 sodelavcev prostovoljcev, kar je 20 odstotkov vseh zaposlenih v Krki v Sloveniji in Termah Krka. 

V tednu dni so darovali 120 litrov krvi, zbrali skoraj 4 tone potrebščin in 350 kilogramov hrane za male živali, ki jo bodo podarili zavetiščem za živali. Nekateri so pomagali urejati okolico v ljubljanskem živalskem vrtu. Prav tako so prostovoljci pomagali pri razvrščanju oblačil na Karitasu in Rdečem križu, obenem so pripravili 600 prehrambnih paketov.

Od 18. do 22. aprila se bodo v Ljubljani odvijali  23. slovenski dnevi knjige, vseslovenski literarni festival v organizaciji Društva slovenskih pisateljev. Letos se osredotočajo na literaturo in film. Novost je tudi to, da bo dogajanje večinoma potekalo pod streho - v atriju Pošte Slovenije na Čopovi 12 .

S knjigami za vse generacije se bodo predstavile najvidnejše slovenske založbe. V zavetju atrija se bodo odvijale zgodbe – pogovori s pisatelji, pesniki, režiserji, scenaristi in filmskimi poznavalci, v Narodni galeriji bo v četrtek ob 11. uri okrogla miza o avtorskih pravicah. Mladim je namenjen, zanimiv bo pa seveda za vse obiskovalce, ulični performans Cankar v stripu na Čopovi ulici (v petek ob 14. uri ).

 Ljubitelji piva radi tudi kaj dobrega prigriznejo, še posebej v sproščeni družbi.  Te bo dovolj ta konec tedna, ko bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal že deseti Pivo & Burger Fest. Že tradicionalno se med stojnicami tare ljudi.

V soboto in nedeljo, 14. in 15. aprila, se bo predstavilo več kot 40 ponudnikov kraft piva in gurmanskih burgerjev, med katerimi bodo na voljo vegetarijanski, veganski in celo burgerji za sladkosnede.

Tudi med pivi bo široka ponudba, med drugim kraft piva,  piva tipa New England IPA ter sadna in kisla piva, ki nastanejo s postopki mešane oziroma spontane fermentacije s pomočjo divjih kvasovk in bakterij (lambic, berliner weisse, wild ale, gose …).

 Med kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih lani ugotovili v uradu varuha človekovih pravic so najpogostejše naslednje: načelo pravičnosti in dobrega upravljanja; načelo pravne in socialne države( 2. člen ustave), zavlačevanje postopkov in prekoračenje rokov ter kratenje pravice do zdravega življenjskega okolja. Varuhinja človekovih pravic RS Vlasta Nussdorfer je letno poročilo predala predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu in predsedniku države Borutu Pahorju, najpomembnejše izsledke pa je skupaj s sodelavci delila z javnostjo. Nekatere povzemamo v nadaljevanju.  

 Ponosni smo na našo krajnsko čebelo, na panjske končnice in na slovensko posebnost, čebelnjake, še posebej letos so čebele v ospredju, saj bomo ravno na slovensko pobudo 20. maja prvič praznovali svetovni dan čebel, je bilo slišati na predstavitvi projekta Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto. Že petič zapored ga pripravljata Mestna občina Ljubljana in družba BTC, v sodelovanju z drugimi  partnerji.

S projektom osveščajo o pomembnosti čebel in spodbujajo meščane, da na okna in balkone sadijo čim več medovitih rastlin ( sivka, navadni slez, različne astre, cinija, facelija, sončnica, srobot, ognjič, kadulja, kozmeja, melisa, bazilika, žajbelj, rožmarin, timijan …). Pravzaprav se udeleženci zavzemajo za sajenje avtohtonih medovitih rastlin na domačih vrtovih in na javnih površinah. Te rastlinske vrste so namreč na naše razmere optimalno prilagojene, z njimi ohranjamo veliko biodiverziteto našega okolja in preprečujemo vnos tujerodnih rastlinskih vrst.

Za izboljšanje kakovosti življenja, da bi imeli več zdravih let življenja, je še veliko prostora, so med drugim poudarili na srečanju v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi v poznih letih smo lahko še kako vitalni in ustvarjalni. To stoletje bo stoletje starejših, je bilo med drugim slišati na srečanju.

"Družba, ki mora zdravje prepoznati kot temeljno vrednoto, mora zagotoviti dostop do zdravja, torej do zdrave pitne vode, hrane in zraka, do zdravega bivalnega in delovnega okolja," je na današnjem srečanju  dejala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. V ta namen se morajo povezati vsi sektorji in vse generacije. Zaradi staranja prebivalstva bodo po njenih besedah potrebne vse številnejše prilagoditve denimo na trgu dela, v socialni zaščiti, delovnem okolju ter civilni in politični participaciji. Za vseživljenjsko učenje, ki ga poudarja tudi vladna strategija dolgožive družbe, sta  potrebna medgeneracijsko sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh vključenih. Pri tem bo treba po njenih besedah pri komunikaciji uporabljati jezik, ki bo razumljiv vsem, ne le avtorju. "Tako ne bo dovolj le učenje samo, ampak bo potrebna tudi veščina učenja," je opozorila.