Že ob vstopu v stanovanje za Bežigradom v Ljubljani obiskovalec zasluti, s čim se ukvarjata zakonca Šmid. Povsod so lesene rezbarije, visijo na stenah, položene so na kavč in prislonjene obenj ter ob stene, nekatere se, potem ko jih premažeta, sušijo v sobi, druge čakajo v kuhinji na zaključne poteze.

Olga in Alojz Šmid imata nekaj skupnih konjičkov, a največ časa jima zagotovo vzame rezbarstvo. »Začela je žena,« pravi Lojze, kot ga kličejo domači in znanci. Olga je zanimanje, veselje in del znanja podedovala po očetu, ki je iz lesa delal vse mogoče: pohištvo, sode, lesene vozove in kolesa zanje, vlečne sani … Izhaja iz Črneče vasi nad Kostanjevico na Krki, kjer je od nekdaj občudovala skulpture na Formi vivi. A sama je začela rezbariti šele, ko jo je po rezbarski razstavi v Trzinu k temu spodbudil kolega. Mož jo je nekaj časa opazoval, potem je prijel za dleto tudi sam. Že v otroških letih se je ukvarjal z lesom in si je doma v Železnikih, ko je bil star 10 let, naredil šahovske figure, celo lesene drsalke pa smuči. Bil je tudi zavzet modelar.

ŠENTJUR

Člani Društva upokojencev Šentjur so praznovali 66. obletnico ustanovitve društva. Nova predsednica društva Silva Koželj je povedala, da društvo šteje kar 868 članov, hkrati pa je izrazila obžalovanje ob dejstvu, da se mlajši upokojenci vse manj vključujejo v društvo. Zadovoljna je z dosežki članov, še posebej so se izkazali športniki, saj so na športnih igrah, ki jih organizira celjska pokrajinska zveza društev upokojencev, dosegli odlične rezultate. Pohvalila je prostovoljke, ki v okviru projekta Starejši za starejše skrbijo prav za najranljivejšo skupino ljudi in omenila, da so letos ponovno okrepili sodelovanje z banko hrane, tako da so prostovoljke kar nekaj paketov razdelile med pomoči potrebne. Dejavnosti, ki se jih udeležuje največje število članov, so praznovanja, letovanja, izleti, planinarjenje in pohodništvo, organizirajo pa tudi oglede opernih ali gledaliških predstav, prirejajo proslave in praznovanja, ki jih popestrijo nastopi njihovih članov.

Spominčice so tudi v Zgornjem Posočju

Svojci in osebe z demenco z obsežnega območja Posočja od Podbrda, Tolmina, Kobarida, Bovca pa do Trente se lahko pridružite prostovoljkam vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri v tolminskem domu upokojencev.

Spominčica Zgornjega Posočja združuje prostovoljce, nekaj svojcev in strokovne delavke. Organizirajo pogovore v skupini, srečanja, predavanja, ki so namenjena tudi širši javnosti, svojce učijo, kako se morajo obvarovati pred izgorelostjo, kako naj delujejo kot celotna družina in si med seboj pomagajo. Aktivno sodelujejo tudi s Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci. »Spominčice« iz varovanih stanovanj in tolminskega doma upokojencev pa peljejo tudi na izlete.

3. stotnija Lovskega bataljona se je fotografirala v Kanalu leta 1912. Komaj je Janez Ribnikar iz Seničnega (četrti z leve v prvi vrsti) odslužil triletni »kadrovski rok«, je bil vpoklican v vojsko, saj se je začela prva svetovna vojna. Tako je v vojaški uniformi prebil kar sedem let in sedem mesecev. Fotografijo je poslal njegov sin Janez Ribnikar iz Tržiča.

Barbara Mandelc iz Radovljice je po moževi smrti na eni izmed front prve svetovne vojne ostala sama s sedmimi otroki. Z velikim trudom je vse spravila h kruhu. Fotografijo hrani njena vnukinja Joži Zaplotnik iz Naklega.

Kljub velikemu številu obiskovalcev, ki vsako leto pridejo na knjižni sejem, Slovenci premalo beremo. Podatki namreč kažejo, da 48 odstotkov prebivalcev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige, 42 odstotkov pa jih ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige. Kar pa je še posebej zaskrbljujoče: kar 25 odstotkov odraslih Slovencev je funkcionalno nepismenih, to pomeni, da ne razume vsebine prebranega, ne zna izpolnjevati obrazcev, ne zna brati voznih redov ali navodil za uporabo ipd ….

Višja bralna kultura je eden od ključnih elementov ekonomskega uspeha in odločilen predpogoj za dejavno življenje in delo sedanjih in bodočih generacij prebivalk in prebivalcev Slovenije, so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so predlagali določene ukrepe. Tako so na pravkar zaključenem 32. Slovenskem knjižnem sejmu minister za kulturo  Anton Peršak, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije podpisali Memorandum Slovenija bere, začela pa se je tudi nacionalna kampanja za izboljšanje bralne pismenosti.

Pričakovana življenjska doba v večini držav Evropske unije presega 80 let, vendar pa to ne pomeni nujno tudi več let zdravega življenja. Približno 50 milijonov ljudi v EU boleha za različnimi kroničnimi boleznimi, zaradi njih vsako leto umre več kot pol milijona delovno sposobnih ljudi, sta v skupnem poročilu zapisala Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

S politikami za spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje bolezni ter učinkovitim zdravstvenim varstvom bi lahko Evropska unija rešila številna življenja in prihranila milijarde evrov. Kar 550 tisoč delovno sposobnih ljudi namreč vsako leto umre zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. 16 odstotkov odraslih je debelih (11 % več kot leta 2000), vsak peti odrasli še vedno kadi. Za obvladovanje tega stanja zato  potrebujemo učinkovitejše  in dostopnejše zdravstvene sisteme,  saj 27 odstotkov pacientov zdravniško pomoč poišče na urgentni službi. Najmanj 15 odstotkov izdatkov za zdravstvo plačajo pacienti sami, pri čemer so med državami ogromne razlike. Pri revnih evropskih državljanih je verjetnost, da bodo težko dobili ustrezno zdravstveno oskrbo zaradi finančnih razlogov, v povprečju 10-krat večja kot pri tistih, ki so premožnejši.