Že vse od leta 2000 na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprejo vrata obiskovalcem in običajno pripravijo še dodatno ponudbo.

Tokrat je Ta veseli dan kulture na soboto, zato ni izgovorov, da se ne bi udeležili katerega od številnih dogodkov, od plesnih in gledaliških predstav (za nekatere si je treba zagotoviti brezplačne vstopnice), razstav, koncertov, predavanj, vodenj in delavnic. Doživetij bo dovolj za vse starostne skupine, za velike ljubitelje kulture in za tiste, ki se z njo šele srečujejo. Kulturno praznovanje pa pripravljajo tudi zamejski Slovenci v Bazovici pri Trstu in na Opčinah.

 Praznično okrašena Ljubljana je gotovo (še) eden od povodov za decembrski obisk glavnega mesta. Najbolj udobno si središče mesta lahko ogledate med vožnjo z električnim vlakcem. Urban namreč vozi po turistični krožni poti, ki povezuje najpomembnejše mestne znamenitosti. Do konca decembra velja  promocijska cena voženj.

Vožnja traja dobro uro, saj krožna pot povezuje glavne mestne znamenitosti od Mestne hiše do Ljubljanskega gradu, Špico z izhodiščem za Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikovo hišo v Krakovem, rimski zid, Križanke, prenovljeno Slovensko cesto, Kongresni trg, Parlament in Prešernovo cesto. Potniki na poti vidijo  Opero, Moderno in Narodno galerijo, zapeljejo se po Cankarjevi cesti do Slovenske ceste in postajališča Ajdovščina ter nato po Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti, čez Prešernov trg pa pot nadaljujejo do končne postaje pri Mestni hiši.

Marie Gendron: Skrivnost, imenovana Alzheimer

 Založba Chiara, 27,80 evra

Zdravnica, ki se že dolgo ukvarja z oskrbo oseb z Alzheimerjevo boleznijo, piše iz izkušenj, ki jih je pridobila pri druženju z njimi in svojo mamo, in se je marsikaj naučila. Predstavi bolezen z najbolj krutimi posledicami, doživljanje svojcev, oskrbovalcev in tudi bolnikov, ki včasih »postanejo skenerji duše in toplomeri svojega človeškega okolja«.

V drugem delu odgovarja na vprašanja, ki se porajajo marsikomu med nami, in obenem navaja, da bolezen še vedno ostaja v marsičem nerazumljiva.

Že ob vstopu v stanovanje za Bežigradom v Ljubljani obiskovalec zasluti, s čim se ukvarjata zakonca Šmid. Povsod so lesene rezbarije, visijo na stenah, položene so na kavč in prislonjene obenj ter ob stene, nekatere se, potem ko jih premažeta, sušijo v sobi, druge čakajo v kuhinji na zaključne poteze.

Olga in Alojz Šmid imata nekaj skupnih konjičkov, a največ časa jima zagotovo vzame rezbarstvo. »Začela je žena,« pravi Lojze, kot ga kličejo domači in znanci. Olga je zanimanje, veselje in del znanja podedovala po očetu, ki je iz lesa delal vse mogoče: pohištvo, sode, lesene vozove in kolesa zanje, vlečne sani … Izhaja iz Črneče vasi nad Kostanjevico na Krki, kjer je od nekdaj občudovala skulpture na Formi vivi. A sama je začela rezbariti šele, ko jo je po rezbarski razstavi v Trzinu k temu spodbudil kolega. Mož jo je nekaj časa opazoval, potem je prijel za dleto tudi sam. Že v otroških letih se je ukvarjal z lesom in si je doma v Železnikih, ko je bil star 10 let, naredil šahovske figure, celo lesene drsalke pa smuči. Bil je tudi zavzet modelar.

ŠENTJUR

Člani Društva upokojencev Šentjur so praznovali 66. obletnico ustanovitve društva. Nova predsednica društva Silva Koželj je povedala, da društvo šteje kar 868 članov, hkrati pa je izrazila obžalovanje ob dejstvu, da se mlajši upokojenci vse manj vključujejo v društvo. Zadovoljna je z dosežki članov, še posebej so se izkazali športniki, saj so na športnih igrah, ki jih organizira celjska pokrajinska zveza društev upokojencev, dosegli odlične rezultate. Pohvalila je prostovoljke, ki v okviru projekta Starejši za starejše skrbijo prav za najranljivejšo skupino ljudi in omenila, da so letos ponovno okrepili sodelovanje z banko hrane, tako da so prostovoljke kar nekaj paketov razdelile med pomoči potrebne. Dejavnosti, ki se jih udeležuje največje število članov, so praznovanja, letovanja, izleti, planinarjenje in pohodništvo, organizirajo pa tudi oglede opernih ali gledaliških predstav, prirejajo proslave in praznovanja, ki jih popestrijo nastopi njihovih članov.

Spominčice so tudi v Zgornjem Posočju

Svojci in osebe z demenco z obsežnega območja Posočja od Podbrda, Tolmina, Kobarida, Bovca pa do Trente se lahko pridružite prostovoljkam vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri v tolminskem domu upokojencev.

Spominčica Zgornjega Posočja združuje prostovoljce, nekaj svojcev in strokovne delavke. Organizirajo pogovore v skupini, srečanja, predavanja, ki so namenjena tudi širši javnosti, svojce učijo, kako se morajo obvarovati pred izgorelostjo, kako naj delujejo kot celotna družina in si med seboj pomagajo. Aktivno sodelujejo tudi s Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci. »Spominčice« iz varovanih stanovanj in tolminskega doma upokojencev pa peljejo tudi na izlete.