-
Od danes do 22. maja, ponekod pa vse do konca meseca, po številnih krajih in na različnih prizoriščih (šole, ljudske univerze, knjižnice, domovi starejših občanov, zavodi, združenja, društva …) potekajo prireditve, ki sodijo v sklop Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), popularno imenovanega slovenski festival učenja.
Ta največja promocijska kampanja na področju izobraževanja poteka že enaindvajseto leto zapored. Na Andragoškem centru Slovenije ga prirejajo v sodelovanju s številnimi ustanovami, skupinami in posamezniki po vsej državi pa tudi onkraj meja. Na ta način osveščajo javnost vseprisotnosti učenja in njegovi pomembnosti – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih prevzemamo v življenju.
Častna meščana Ljubljane Jelka Reichman in Ciril Zlobec
V Ljubljani je bilo že nekaj dni pred uradnim praznovanjem mestnega praznika, 9. majem, živahno in kar praznično vzdušje. Ves konec tedna so se obkoli ožjega središča vile kolone pohodnikov in tekačev vseh starosti. Zaslužni meščani pa so prejeli najvišja priznanja glavnega mesta.
Pohod po Poti ob žici v spomin na upor meščanov proti sovražniku med drugo svetovno vojno poteka okrog Ljubljane po trasi, kjer je med letoma 1942 in 1945 stala ograja iz bodeče žice, ki so jo skupaj z več kot sto bunkerji postavili italijanski okupatorji. Letos je bila udeležba rekordna in vzdušje še posebej veselo, saj je pohod potekal že 60. zapored, hkrati pa je ministrstvo za kulturo to množično rekreativno in športno prireditev vpisalo v register žive kulturne dediščine.
Lahko bi bili malo bolj skromni
Anica Mikuš Kos si vse življenje prizadeva pomagati ljudem v stiski, poklicno kot otroška psihiatrinja, po upokojitvi pa kot prostovoljka. Tudi zato, ker so dobri ljudje njeni družini pomagali med drugo svetovno vojno. Videla je veliko gorja, a tudi zelo veliko dobrega. To ji je pomagalo, da ni izgubila vere v ljudi, pravi. Ob prihodu beguncev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo leta 1992 je bila pobudnica ustanovitve Slovenske fundacije, zdajšnje Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, katere predsednica je. »Odkrivajmo in spoštujmo dobro v ljudeh – tako bo med nami več dobrega in nam bo vsem v življenju lepše.« S temi besedami, predvsem pa z lastnim zgledom spodbuja solidarnost in prostovoljstvo med ljudmi.
Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj
Svetovni dan zdravja, praznujemo ga 7. aprila, je bil letos posvečen obvladovanju sladkorne bolezni. Diabetes je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno dolgotrajno povišanje krvnega sladkorja, kar vodi do hudih okvar ožilja in posledično do srčnega infarkta in možganske kapi, okvare ledvic, živčevja in oči. Število bolnikov po vsem sveti zelo hitro narašča. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije bo do leta 2030 sladkorna bolezen 7. glavni vzrok umrljivosti na svetu.
V Sloveniji se je od leta 2010 do 2014 število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, povečalo za 12,5 odstotka, diabetes naj bi imelo okrog 200.000 ljudi, od tega jih vsaj 80.000 še nima diagnoze. Hitreje narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je povezano zlasti s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom.
-
Ste bili med prvimi na Debelem rtiču?
Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letos praznuje 60 let. Jubilej bi radi praznovali z donatorji in prostovoljci, ki so leta 1955 postavljali temelje letovišča, in tudi z otroki, ki so tu prvič letovali že naslednje leto.
Ste s svojim prostovoljnim delom ali donacijo pomagali sto tisočim otrokom sanjati svoje sanje? Ste eden od stotih, katerega sanje so zrasle med počitnicami na Debelem rtiču? Ste eden od prvih pacientov, ki so bili na zdravljenju zaradi astme ali drugih pljučnih obolenj?
POISKALI SMO ODGOVOR: Namesto cvetja in sveč
Naročnico iz Ljubljane je spodbudil prispevek o (ne)vračilu stroškov pogreba iz prejšnje številke. Poslala nam je pobudo za prispevek, kako lahko ob pogrebih sorodnikov in znancev namesto za sveče in cvetje darujemo določeni znesek v dober namen.
Povprašali smo ŽALE Javno podjetje, d. o. o, in izvedeli, da so prav pred kratkim med ponudbo vključili storitev Beli plamen – dar ob slovesu. Udeleženci pogreba lahko izberejo paket z žalno vizitko in vrednostnim bonom, s čimer izrazijo svoje spoštovanje, izrečejo sožalje ter prispevajo za trajno urejen grob in dober namen.
-
Kdaj družba brez odpadkov?
Preprečevanje nastajanja odpadkov je poleg preusmerjanja odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje eden ključnih elementov za manjše onesnaževanje okolja, je glavno sporočilo dvodnevne konference Zero Waste Europe, ki je potekala zadnji konec tedna v aprilu v Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016. Je namreč prva evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov – kar 65 odstotkov, do leta 2025 želijo povečati ločeno zbiranje na 78 odstotkov. Statistično gledano, vsak prebivalec na leto ustvari manj kot 150 kilogramov mešanih ostankov, torej tistega, česar ne reciklirajo ali kompostirajo.
-
Slike, ki dajejo energije
Kranjčanka Maja Cerar sicer še ni upokojena, a jo je za razstavljanje v prostorih Vzajemnosti spodbudila kolegica s skupnega slikarskega tečaja.
Za likovno ustvarjanje jo je v mladosti navdušil stari oče Franc Štanger, ki je bil naivni slikar in rezbar. Začela je obiskovati likovne tečaje, kljub temu pa se je sprva vpisala na pravno fakulteto, a jo je kmalu zamenjala za študij na likovni akademiji. Pri tem jo je zelo podpiral takratni partner Miro Cerar, s katerim sta bila kratek čas celo poročena.
-
Število naglušnih narašča tudi zato, ker se zaradi sodobnega načina življenja povečuje izpostavljenost hrupu (na delovnem mestu, v prostem času zaradi poslušanja zelo glasne glasbe, pogoste uporabe slušalk ipd.). Za večino težav s sluhom pa je vendarle krivo staranje, ki vpliva na slabše delovanje vseh čutil in organov. Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma.
Spremembe v sluhu se sicer začnejo že v pozni mladosti, ko počasi odmirajo čutnice, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc. Izgube sluha sicer ne zaznamo. Z leti se okvara postopoma širi tudi na področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Tako oseba ne sliši zvonjenja telefona, budilke, ptičjega petja, otroških glasov. Vse slabše razume glasove iz radijskega ali televizijskega sprejemnika, ki ju zato naravnava na vedno višjo glasnost, česar niti ne opazi, dokler ga na to ne opozorijo svojci ali jezni sosedi. Kar naenkrat osebe v njegovi bližini govorijo pretiho in nerazločno. V trgovini ali gostinskem lokalu pa sploh zelo težko sledi pogovoru. Če ne prej, je to znamenje, da moramo obiskati osebnega zdravnika, ki nam bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Sluh se nam namreč ne bo izboljšal, kvečjemu se stanje slabša.
-
Družina Pirš iz Radomelj se je fotografirala avgusta 1932 na praznik cerkvenega žegnanja. Imeli so zbiralnico in predelovalnico mleka, zato se je ohranilo hišno ime »pri Mlekarjevih«. Mleko so po kmetijah zbirali tudi z vozičkom s pasjo vprego. Fotografijo je poslal Peter Rojc iz Radomelj.
Poročna slika izvira približno iz leta 1937, na njej pa so tudi Jožef Hamer (prvi na desni v predzadnji vrsti) ter njegovi sestri Marija in Roza. Poroka je bila pri takrat Sv. Petru pri Mariboru. Fotografijo hrani Jožefova hči Marija Krajnc iz Malečnika.