Leta 1987 se je po poti spominov na pisatelja in pesnika Frana Levstika (esej  Popotovanje iz Litije do Čateža  je napisal leta 1858) prvič odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Letos na 30. popotovanju, ki bo v soboto, 12. novembra, pričakujejo blizu 20 tisoč pohodnikov vseh starosti.

Da bo poskrbljeno za varno pot in avtobusni prevoz nazaj, se morajo pohodniki obvezno prijaviti in sicer v starem mestnem jedru Litije na Valvasorjevem trgu, kjer bo začetek pohoda med 6. in 9. uro. Prijave so mogoče tudi na poti ob Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Prijavnina znaša 6 evrov (+ 4 evre  za povratek z avtobusom) in vključuje dnevnik poti (kdo ga še nima), revijo Levstikova pot in jubilejno čepico kot darilo. Organizatorji pohodnikom priporočajo ustrezna (topla) oblačila in primerno obutev.

 Če praznujete god sv. Martina tako, kot veleva tradicija: v dobri družbi in ob polni mizi, ste ta konec tedna vabljeni na Kras. V soboto, 12. novembra, se lahko udeležite veselega martinovanja.

Ob Kraški vinski cesti (Sežana, Kazlje, Avber, Štanjel, Kobjeglava, Komen, Volčji Grad, Gorjansko, Brje pri Komnu, Pliskovica, Krajna vas, Kopriva, Dutovlje, Tomaj, Križ) bodo odprte vinske kleti; lahko se odpravite na pohod po Teranovi krožni poti (Dutovlje), in se ustavite v kateri od »osmic«,  svoja vrata bo namreč gostom odprlo kar 22 kraških domačij, potekale bodo vodene degustacije in pokušine.

Vezenje je pomemben del kulturne dediščine in v Velenju se ga trudijo ohranjati in tudi pokazati čim širšemu krogu ljudi  z mednarodnim  festivalom vezenin. Mestna občina Velenje in velenjska univerza za tretje življenjsko obdobje ga ta konec tedna pripravljata že četrtič, na njem pa bo sodelovalo blizu 200 ustvarjalk -  saj se z vezenjem ukvarjajo skoraj izključno ženske - iz Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije. Letošnja rdeča nit so praznične vezenine za martinovo, program pa bo obogaten tudi s pevskimi in plesnimi nastopi.

Majhni hiši, stisnjeni med številne druge na ljubljanski Trubarjevi cesti, bi lahko rekli kar zelena hiša. V resnici ji rečejo okoljski center, tu ima namreč svoje prostore kar nekaj ekoloških organizacij. Med njimi tudi društvo Ekologi brez meja, ki se posveča predvsem ozaveščanju javnosti o zmanjševanju obsega odpadkov in njihovem upravljanju, ločevanju odpadkov, aktivnem državljanstvu in trajnostnih načinih življenja. Kot pravi predsednica društva Urša Zgojznik, delajo na konkretnih primerih. »Saj tudi kritiziramo, a vedno ponudimo rešitve in jih preizkusimo pri projektih.« Teh ni malo, predvsem pa pritegnejo veliko somišljenikov in puščajo pozitivno sled …

Že več kot mesec dni je minilo od 16. festivala za tretje življenjsko obdobje, a vtisi s tridnevne prireditve, ki jo je po mnenju organizatorjev letos obiskalo rekordnih 17.000 obiskovalcev, so še precej sveži. Ne gre prezreti, da festival poteka po ustaljenih smernicah, poleg strokovnih pogovorov je veliko zanimanja za praktične delavnice, najpogosteje na temo zdravja oziroma zdravega načina življenja, še več pa za pevske, plesne in druge kulturne nastope.

Že nekaj let pa opažamo, da sejemsko-prodajni del festivala, ki mu organizatorji namenjajo več prostora, privablja vse več tujih razstavljavcev. Poleg bosanskih zdravilišč, ki zadnja leta redno sodelujejo, sta imela letos svoje razstavne prostore kar dva hrvaška dentalna centra.

Trgatev po madžarsko

Na začetku oktobra se je avtobus veselih naročnikov in bralcev Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas odpravil na Madžarsko, točneje na Blatno jezero. Malo so delali (obirali grozdje in se preizkusili še v drugih vinogradniških opravilih), še bolj pa uživali ob šegah in navadah ciganske ohceti ter v odlični madžarski kulinariki. (Besedilo in fotografija: R. Š.)

Pogovor o demenci

Demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, postaja ena najdražjih bolezni, prizadene pa tudi svojce. Zadnja leta se v javnosti vedno več govori o bolezni, skrbi za obolele osebe in svojce, a koristnih nasvetov in informacij ni nikoli dovolj. Zato revija Vzajemnost vabi na pogovor o demenci, ki bo v novomeški knjižnici Mirana Jarca v torek, 15. novembra, ob 18. uri.

Kogar zanima izdelovanje papirnatega cvetja ali pa samo občuduje to spretnost, zagotovo pozna Martino Felicijan z Vranskega. Že desetletja z veseljem deli svoje znanje in tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje je bila pri njeni stojnici (v sklopu Dežele Celjske je bila predstavnica občine Vransko) vedno gneča.

Izdelovanje rož iz papirja je stara ljudska spretnost, ki se je na Vranskem ohranila, ker po tradiciji papirnato cvetje vpletajo med zelenje v velikonočne butarice. »Ko sem se pred petdesetimi leti primožila v kraj, sem imela srečo, da so bile še žive gospe, ki so to znale in so mi tudi pokazale. Sprva sem bila plašna, delala sem sama zase, potem me je pa kar potegnilo noter. Od vsepovsod se pridejo učit k meni ali grem sama naokrog. Tudi zunaj Slovenije. Prosvetno društvo v Trstu me je že večkrat povabilo, bila sem že pri koroških Slovencih. Slovenci, ki živijo na tujem, so še bolj željni znanja, ker se tako nekako bolj čutijo povezani z domovino. Zdi se mi prav, da tisto, kar znam, delim naprej. Saj tudi sama z veseljem pogledam, kako delajo drugi. Pa ne da bi posnemala, pač pa se še kaj naučim in po svoje uporabim,« pravi sogovornica, ki je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Zamisli za cvetoče umetnine dobi največkrat ponoči, takrat jih tudi najpogosteje izdeluje.