Na nekdanji dan mladosti je Celjanka Ana Vogrinec praznovala 100 let. Z ljubeznijo spremlja, kako rastejo in cvetijo lilije, gladijole, vrtnice, hortenzije in druge cvetlice na njenem vrtu, iz malin pa skuha sok.

Poleg sorodnikov in prijateljev so tudi predstavniki Društva upokojencev Sevnica in krajevne organizacije Rdečega križa obiskali in čestitali za 100. rojstni dan svoji članici Angeli Šalamon z Orehovega.

Ana Boltar, članica DU Kanal, pri 95 letih rada peče in kuha, kvačka in izdeluje punčke iz cunj, proti pozabljanju pa uporablja staro ljudsko zdravilo – vozel na robčku. Jesen življenja preživlja v družbi nečakinje Anke in njene družine.

V poletnem času moramo pred soncem in škodljivimi ultravijoličnimi žarki poleg kože zaščititi tudi oči. Kako to storimo, svetujeta ljubljanski optik Tomaž Šimenc in njegov sin Anže, prihodnji optometrist, ki bo počasi prevzel očetov posel.

Starejši ljudje imajo pogosteje bolj suhe in občutljivejše oči, zato jim optika zelo priporočata nošenje sončnih očal. Te namreč oči varujejo tudi pred drugimi vremenskimi vplivi, na primer pred vetrom ali mrzlim zrakom. Še posebej je pomembna zaščita pred ultravijoličnimi žarki, ki povečujejo tveganje za nastanek sive mrene. Sončna očala so nepogrešljiva za tiste, ki so že imeli očesno operacijo, da preprečijo bleščanje. Dodatno zaščito pred bleščanjem imajo tako imenovana polarizirana sončna očala. Ta so še posebej primerna za uporabo ob morju ali na snegu, saj imajo poseben filter, ki prepreči bleščanje od spodnje površine. Zelo radi jih imajo ribiči, saj z njimi bolje vidijo v vodo, koristijo pa tudi voznikom avtomobilov.

Komarji so med najnadležnejšimi, žal pa tudi najvztrajnejšimi spremljevalci poletnih večerov. Poleg tega pa so ponekod izredno nevarni, saj prenašajo številne klice in zajedavce, ki lahko povzročajo hude bolezni – od malarije, različnih mrzlic do trenutno najbolj zloglasnega virusa zika. Pri nas na srečo večjih okužb ni zaznati, v srednji in južni Dalmaciji pa komarji povzročajo bolezen lišmaniozo – v nekaj tednih po piku se pojavijo krastave bunkice ali razjede na koži, ki se v najhujših primerih ne celijo, pač pa se širijo na sluznico v nosni in ustni votlini.

Sestavni del zdravega življenjskega sloga je tudi skrb za dosledno in pravilno zaščito kože pred UV-sevanjem. Kljub ozaveščanju o škodljivosti sončenja se povsod po svetu veča število obolelih za kožnim rakom, pravzaprav se vsakih pet do deset let podvoji in je zato najpogostejša oblika raka.

Na srečo večina ljudi pride k zdravniku dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje, kar pomeni, da so melanomi (melanom je tumor, ki nastane iz celic, ki delajo pigment) tanjši od milimetra. Včasih so namreč dermatologi pogosteje odkrivali precej velike kožne spremembe, tumorji so bili povprečno veliki tri milimetre. Ljudje so sicer zaznali kožno spremembo, pa so kar čakali in spremljali, kako raste. Tega nikakor ne smemo storiti. Če rak zgodaj odkrijemo in izrežemo, bolnik ozdravi, če pa se razširi, pa so možnosti uspešnega zdravljenja veliko manjše. Res pa je, da medicina odkriva nova zdravila, ki so dostopna tudi slovenskim bolnikom, vključno z imunoterapijo.

Zbor članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je sprejel odstopno izjavo dosedanjega predsednika Antona Donka in za začasnega predsednika imenoval dosedanjega podpredsednika Janeza Sušnika. Ta bo funkcijo opravljal predvidoma do srede decembra, ko naj bi potekale volitve novega predsednika zveze.

Kot je povedal Sušnik, bodo med prednostnimi nalogami do konca leta področje pokojnin, zdravstva in sociale ter zakon o dolgotrajni oskrbi in demografski sklad. »Pokojnine stalno padajo, indeksacija pokojnin gre navzdol, tako da je danes za 40-letno delo osnova samo še 60-odstotna, kar pomeni, da ljudje dobijo po 450, 460 evrov pokojnine, kar ni dostojno za življenje,« je ocenil Sušnik. Zdus bo na poslance naslovil pobudo, s katero bi delodajalce pripravili do tega, da na osnovi povečanih osebnih dohodkov, zlasti najnižjih, dosežejo dostojne plače in tudi dostojne pokojnine. Pri tem se bodo v Zdusu navezali na vse stranke oz. poslanske skupine, je še napovedal Sušnik.

 Z nami na 12. srečanju naročnikov, bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Primoštenu v začetku junija  je bila tudi ekipa televizije Vaš kanal. Novinarka Jasmina Spahalić je pripravila reportažo, ki bo na sporedu v naslednjih terminih: v sredo, 29. junija ob 20. uri in  v četrtek, 30. junija ob 21. uri ter v petek, 1. julija, ob 11.30, v soboto, 2. julija ob 19.30, v torek, 5. julija ob 20. uri in v sredo, 6. julija ob 22.30 uri.

Ponovitvi bosta tudi v ponedeljek, 11. julija ob 21. uri in v nedeljo, 17. julija ob 21.30.

Lekarniška zbornica Slovenije obvešča, da bodo od ponedeljka, 27. junija 2016, možne motnje v preskrbi nekaterih zdravil, predvsem zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka, za zdravljenje želodčnih težav, očesnih bolezni, zdravil za lajšanje bolečine, nekaterih pomirjeval in drugih. Motnje v preskrbi zdravil bodo posledica uvedbe novih tehnologij pri kontroli nad nabavno ceno zdravil, ki jih uvaja  Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Lekarne zato prosijo paciente v lekarnah naj bodo strpni, saj se lahko v posameznih primerih zgodi, da želenega zdravila ne bodo prejeli takoj, ker ga lekarna, zaradi uvedbe novega sistema pri kontroli nad nabavno ceno zdravil, ne bo mogla izdati.

 Če upoštevamo njihovo kupno moč in njihovo številčnost (v deželah OECD bo leta 2050 njihov delež 25%), starejši predstavljajo potencialno pomemben trg, ki bo morebiti postal celo eden najpomembnejših trgov. Inovativna podjetja bodo lahko svoje naložbe usmerila na ta trg, prav tako tudi druga (zavarovalnice, turistične agencije in hotelirstvo itd). Srebrna ekonomija nikakor ni sektor gospodarstva, ločen od drugih. Zaobjema dejavnosti, ki se dotikajo celotnih sektorjev porabe in proizvodnje. Usmerjena je v proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam. Hkrati pa srebrna ekonomija pripravlja mlade generacije na njihovo prihodnjo starost.