Včasih je dovolj samo pozorno poslušati
NAŠ POGOVOR
Marko Juhant se že več kot 40 let ukvarja s svetovanjem družinam ter vrtcem in šolam. Upokojeni specialni pedagog pri vzgoji zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope, ki delujejo v praksi. Pogosto ga za nasvete sprašujejo tudi stari starši, zaskrbljeni nad vzgojnimi metodami mladih mam in očetov. Kot pravi, lahko babice in dedki vnukom nudijo bližino, razumevanje, zavetje, si zanje vzamejo čas, jih marsičesa naučijo, nikoli pa ne smejo rušiti avtoritete staršev.
-
Marija Šolar: Umetnost vezenja
Mojstrica vezenja, ki pripravlja prispevke o ročnih delih tudi za Vzajemnost, je pri KUD Sejalec Besnica izdala lep, predvsem pa uporaben priročnik, v katerem je opisala 36 tehnik vezenja. Med njimi so tudi manj znane, na primer slikanje z iglo, perzijski ažur ali vezenje schwalm. Narisala je tudi vse predloge. Tako je v priročniku objavljenih 630 risb vbodov v šestih skupinah, in sicer vbodi po narisu in po štetju ter zančni, vozelni, sestavljeni in okrasni vbodi. Priročnik lahko naročite pri avtorici po telefonu 040 985 576. Cena je 50 evrov, za naročnike Vzajemnosti pa 45 evrov.
-
SLIKAR
Andrej Militarov, učitelj in pravnik, živi v Pirničah pri Medvodah. Riše in slika že od otroških let, pri čemer slikarstvo povezuje z občudovanjem narave in življenja v njej. Sodeluje na skupinskih razstavah, samostojnih pa je imel že več kot sto. Kljub 83 letom še vedno aktivno slika.
Je član lovskega društva, tudi nosilec plakete za lovsko kulturo prve stopnje Lovske zveze Slovenije, vendar živali najraje opazuje, zato so med njegovimi deli pogosti motivi iz živalskega sveta. Motive izbira tudi iz domače krajine, riše ilustracije legend, povesti in pravljic, znan pa je še po portretih, ki jih ustvarja na osnovi črnobelih in barvnih fotografij. Ker se je ljubiteljsko ukvarjal z glasbo, so v njegovi številni zbirki predvsem portreti domačih in tujih glasbenikov. Naslikal pa je tudi zbirko ilustracij, več kot 150 jih je, na teme znanih skladb bratov Avsenik. Naj še omenimo, da ima zbirko portretov revolucionarjev iz obdobja druge svetovne vojne v Sloveniji. Je soustanovitelj in mentor Likovne sekcije KUD Pirniče, ki letos praznuje 90. obletnico obstoja. Kot pravijo članice sekcije, je zelo družaben, ob rednih sredinih srečanjih jih pogosto nasmeji in jim podeli kakšen nasvet pri slikanju.
-
Opozorila zobozdravnikov
Zobozdravniki paciente opozarjajo, da bo v prihodnje dostopnost do endodontskih storitev (zdravljenja koreninskih kanalov) otežena. Zdravstvena zavarovalnica jim za storitve premalo plačuje: za zdravljenje enega kanala jim povrne 105,86 evra, medtem ko so zobozdravniki izračunali, da jih samo materiali stanejo 103,15 evra, poleg tega je z letošnjim letom ukinila doplačila pacientov. Predvsem pa ne razumejo, zakaj bolniku, ki to storitev – na napotnico – opravi pri hrvaških zobozdravnikih, ZZZS povrne enak znesek, ki bi ga za stroške opravljene storitve prejel slovenski specialist endodont. Ta znesek pa je večji, kot ga prejmejo zobozdravniki na primarni ravni, in po njihovih izračunih znaša okoli 450 evrov. Zobozdravniki na primarnem nivoju zato opozarjajo, da bodo vse paciente, ki potrebujejo endodontsko zdravljenje, z napotnicami začeli pošiljati k specialistom ali pa bodo te storitve izvajali le še samoplačniško.
-
Namesto da bi se storitev e-oskrbe razširila, je uporabnike vznemirila vest, da naj bi Evropski socialni sklad 30. septembra zaključil sofinanciranje projekta E-oskrba na domu, ki jo izvajata Zdus in Telekom Slovenije. To pomeni, da bi tisti, ki bi storitev, kjer lahko le s pritiskom na gumb prikličejo pomoč, še najprej želeli uporabljati, morali plačevali 37 evrov na mesec, kdor tega ne bi želel, pa bi moral vrniti opremo.
V obdobju od lanskega maja do letošnjega aprila je asistenčni center prejel 20.236 klicev. Pomoč je organiziral 1037 uporabnikom, v 201 primeru je bila potrebna nujna medicinska pomoč, 227 uporabnikov je potrebovalo pomoč zaradi padca, 126 uporabnikov pa zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.
-
Kultura
V poletnih dneh si privoščite izlet v Poljansko dolino, naužijte se naravnih lepot, obenem pa obiščite še katerega od dogodkov v Tavčarjevem letu.
Stoto obletnico smrti slavnega rojaka že vse leto praznujejo na Visokem pri Poljanah, kjer je Ivan Tavčar leta 1897 kupil Kalanovo posestvo. Na njem sta z ženo Franjo gospodarila kar 45 let. Stavbe so restavrirane, v njih so med drugim urejene štiri stalne muzejske zbirke in poročna dvorana.
Tavčarja morda najbolj poznamo kot pisatelja, čeprav je bil odvetnik, politik, poslanec, ljubljanski župan in tudi športnik. Bil je predsednik prvega slovenskega biciklističnega kluba, rad je igral tenis, zato je ob dvorcu zgradil teniško igrišče, prvo na Slovenskem. Kako so nekoč odbijali žogice z lesenimi loparji, je bilo mogoče videti na teniškem turnirju dvojic, ki so ga na Visokem obudili sredi junija. Tradicionalno kulinariko in oblačilno dediščino iz Tavčarjevih časov pa bodo predstavili 14. julija na prireditvi Visoški lonec.
-
Državna priznanja prostovoljcem
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je podelila najvišja državna priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2022. Kot je dejala, prostovoljstva v idealnem svetu pravzaprav ne bi potrebovali, saj bi bilo tam ustrezno in spoštljivo poskrbljeno za vsakogar. A ker nam življenje kaže drugačno sliko, je tako zelo pomembno, »da je prostovoljstvo vse bolj del vsakega od nas, da je pomoč drugemu naša moralna in etična smer, nekaj, kar počnemo dan za dnem«.
Da ne bi ostalo le pri obljubah
AKTUALNO
Medtem ko mlajše generacije naši družbi vlivajo svežino, inovativnost in energijo, nam starejši in upokojenci nesebično predajajo svojo modrost, čustveno toplino in življenjsko energijo. A se po upokojitvi mnogi med njimi ujamejo v primež revščine, socialne izključenosti, osamljenosti in zdravstvenih težav. Takšno stanje je v odgovorni, zreli in empatični družbi nesprejemljivo.
To so besede predsednice državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič, pobudnice posveta Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev, na katerem so predstavniki nevladnih organizacij opozorili na odprta vprašanja, ki jih moramo razrešiti v družbi, da bi prebivalcem zagotovili dostojno, mirno in varno starost. Delež starejših od 65 let se je od osamosvojitve do danes podvojil in znaša 21,4 odstotka, do leta 2050 pa bo starejši od 65 let že vsak tretji prebivalec.
-
Tik pred zaključkom redakcije poletne Vzajemnosti smo izvedeli, da je vlada potrdila novi zakon o dolgotrajni oskrbi, čeprav ga ekonomsko-socialni svet ni odobril.
Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zakon predstavlja nov steber socialne države, »s katerim bo družba solidarno poskrbela za vsakogar, ki ne zmore sam«. Poleg tega, da širi nabor storitev in njihovo dostopnost, tudi spodbuja čim daljše bivanje starejših v domačem okolju.
V primerjavi s prejšnjimi predlogi je v tem zakonu urejeno financiranje storitev. Iz proračuna za dolgotrajno oskrbo bo namenjenih 190 milijonov evrov na leto, uvedena pa bo nova prispevna stopnja v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence, medtem ko bodo kmetje in samostojni podjetniki prispevali po dva odstotka.
-
Drage bralke in bralci, mar ni škoda, da bi spomini na pretekle čase utonili v pozabo? Delite jih z nami in drugimi bralci, pobrskajte po starih albumih ali predalih, v katerih hranite stare fotografije, in nam jih pošljite na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. V zahvalo vam bomo poslali darilce.
