Za marsikoga najlepše obdobje življenja
AKTUALNO
Tretje življenjsko obdobje je enakovredno drugim obdobjem v življenju, in to z vsemi prednostmi in slabostmi. Za marsikoga je to celo najlepši čas. Kako polno in zadovoljno ga bo preživel, je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika, če se odloči – in zmore – izkoristiti vse dane priložnosti. Seveda ob predpostavki, da država zagotovi ustrezne pogoje in podporo.
To je zelo kratek povzetek 22. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki se je v Ljubljani odvijal zadnje septembrske dni. Po ocenah organizatorjev, to so bili ministrstvo za solidarno prihodnost, Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU in podjetje Proevent, ga je v treh dneh obiskalo 15.100 obiskovalcev. Ti so imeli veliko razlogov za obisk: lahko so si izmerili krvni tlak, preverili sluh, izvedeli koristne informacije z najrazličnejših področij, se preizkusili v raznih ročnih spretnostih, obnovili znanje osnov prve pomoči in se udeležili delavnic ali predavanj o zdravem načinu življenja, samopomoči pri različnih boleznih, uporabi pametnih aplikacij na mobilnih telefonih. V sklopu akcije Računalniki za starejše je društvo Duh časa podelilo okoli 100 računalnikov vsem, ki si jih sami težje zagotovijo. Ogledali so si lahko več kot 120 pevskih, plesnih in glasbenih nastopov društev upokojencev ter kulturnih in drugih društev.
-
Koga predstavlja ta bronasta skulptura?
Odgovor pošljite do 16. novembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Med prispelimi odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel majico Vzajemnosti.
Odgovor iz oktobrske številke: Kovinsko harfo ob ustju Badaševice v Kopru, ki s pomočjo vetra ustvarja melodijo, je izdelal glasbenik Primož Oberžan. Podobni glasbili stojita še na Vetrniku in na Humu.
-
Petega novembra 1583 je v Tübingenu izšla za Slovence zelo pomembna knjiga. Katera?
Odgovor pošljite do 16. novembra na dopisnici na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali preko obrazca na www.vzajemnost.si
Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz oktobrske številke: Repaljščica je manjša ptica pevka, včasih so ji rekli tudi rjavi prusnik, rada se zadržuje na vlažnih ali poplavnih kraških travnikih.
-
Spoznajte jih
Med plesnimi skupinami, ki so letos nastopile na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, so navdušenje obiskovalcev požele živahne plesalke v modrih športnih jopičih, sploh ko sta članici točko zaključili z zavidljivo »špago«.
Da so Mladenke in doma s Krasa, mi je uspelo izvedeti prvi hip, kasneje pa mi je Adrijana Konjedič, ki je v skupini zadolžena za stike z mediji, prijazno posredovala nekoliko več podatkov. Mladenke so ena od plesnih skupin v sklopu Društva Be Funky Komen, ki ga je leta 2010 ustanovila mlada koreografinja Mateja Terčon Knap. Začela je z mladimi zasedbami, potem pa krog plesalcev širila in k plesu povabila tudi upokojenke. »Prvi dve najpogumnejši sva naredili akcijo med prijateljicami in na prvem nastopu novembra 2016 nas je bilo že sedem,« pripoveduje Adrijana Konjedič. Sčasoma so se pridružile še druge. Pred petimi leti so ustanovili skupino tudi v Sežani, ki pa je »bolj rekreativnega značaja«. Trenerka jih je od začetka klicala mladenke, zato so si tudi uradno nadele to ime. Zdaj je v skupini Mladenke 16 plesalk, najstarejša ima 84 let. »V komenski skupini nam povprečje zbijata dve plesalki, ki sta stari nekaj čez 55 let, vse druge pa smo stare 60 in krepko plus!«
-
SEMIČ
Društvo upokojencev Semič, ki šteje 450 članov, je svečano praznovalo 70. obletnico delovanja. Na prireditvi so sodelovali folklorna skupina Osnovne šole Semič, Kulturno-umetniško društvo Lepa Anka Črnomelj, country plesna skupina Vrtičkarji, mešani pevski zbor Društva upokojencev Semič ter recitatorja Sonja Albina Štravs in Slavko Pavlakovič, odprli so tudi razstavo likovnih del Mire Ivanovič in Saša Pavlovića. Predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine Cirila Zajc Surina je društvu podelila veliko plaketo...
Skrbi za starejše moramo nameniti večji pomen in ugled
NAŠ POGOVOR
Na področju skrbi za starejše že desetletje bolj ali manj gasimo posamezne požare, ne rešujemo pa celostne problematike, pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Od skupaj 106 je v skupnost vključenih 95 domov za starejše občane in posebnih socialnih zavodov za odrasle, to so tako javni zavodi kot koncesionarji. Kot pravi sogovornik, skušajo ustvariti čim stabilnejše okolje za izvajanje oskrbe, kar postaja zaradi pomanjkanja kadrov in neprimerne metode določanja cen socialnovarstvenih storitev vse težje.
Smernice za učinkovitejše in dostopnejše zdravstvo
Na ministrstvu za zdravje so predstavili prednostne naloge zdravstvene politike za prihodnji dve leti, ki naj bi pripomogle k večji kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti v zdravstvenem sistemu ter večji ozaveščenosti pacientov.
Po besedah državne sekretarke dr. Valentine Prevolnik Rupel so načrtovane spremembe osnova za pripravo splošnega dogovora med partnerji v zdravstvu. K temu pa so dodali še nekatere srednjeročne usmeritve, da bi zagotovili večjo stabilnost delovanja zdravstvenega sistema.
-
Že osmi dnevni center aktivnosti
V Ljubljani so odprli že osmi Dnevni center aktivnosti za starejše – DCA Golovec. V njem pripravljajo več vrst vodenih vadb, ustvarjalne delavnice, bralne urice in še druge aktivnosti. Nahaja se v Centru Četrtne skupnosti Golovec na Pesarski ulici v Štepanjskem naselju. V sodobno zasnovani stavbi imajo svoje prostore še Mladi zmaji in Mestna zveza upokojencev Ljubljana, med drugim so urejeni klubski prostori tako za mlade kot starejše, knjižni kotiček, okrepčevalnica in zunanje balinišče. Tam je tudi Demenci prijazna točka. V bližini so sprehajalne poti, mize za namizni tenis, otok športa s trim napravami ter otroška igrišča in novi kolopark. Za več informacij pokličite na tel. št.: 051 231 168 oziroma obiščite spletno stran www.dca-ljubljana.org
-
V Sloveniji se o dejanskem številu oseb z demenco ugiba, po nekaterih podatkih jih je manj kot 40 tisoč, po drugih že blizu 50 tisoč. Vsekakor pa bo število v prihodnjem desetletju močno naraslo, čas pa bo pokazal, koliko bo k zmanjševanju stigme glede bolezni, hitrejši zdravstveni obravnavi ter boljši skrbi za bolnike pomagala nacionalna strategija, ki jo je julija sprejela vlada.
Med desetimi cilji Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije, je v ospredju krepitev preventivnih programov za zmanjševanje in preprečevanje dejavnikov tveganja. Po domače rečeno, spodbujanje prebivalcev k zdravemu življenjskemu slogu, s katerim lahko zamaknemo razvoj bolezni kar za nekaj let. Pojavnost demence narašča s starostjo, še posebej po 80. letu starosti, vendar pa to ni normalen del procesa staranja, pač pa bolezen.