Z Vzajemnostjo čez Pelješki most

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, v jubilejnem letu, ko Vzajemnost praznuje abrahama, bomo poskrbeli za še bolj zanimivo in veselo srečanje, tokrat že 18. po vrsti. Lahko vam že izdamo, da bomo nastanjeni v bosanskem Neumu ob Jadranskem morju, kjer smo pred leti že bili, vendar v drugem hotelu, in od koder bomo imeli lepo izhodišče za zanimive izlete. Med drugim se bomo zapeljali tudi čez Pelješki most, ki bi ga radi videli, kot ste nam zaupali, potem pa bomo z ladjico odpluli še na Korčulo. Na pot bomo šli v nedeljo, 2. junija, zjutraj in se vrnili v sredo, 5. junija, zvečer. Rezervirajte si čas in se nam pridružite. Na Kompasu obljubljajo, da bo tudi cena ugodna. Vse podrobnosti o letošnjem srečanju bomo objavili v februarski Vzajemnosti.

Naš pogovor 

Obredno življenje utrjuje, potrjuje in na novo vzpostavlja skupnosti in odnose znotraj nje. In čeprav se je pomen marsikatere šege ali obreda izgubil v zgodovini, bodo rituali – v taki ali drugačni obliki – vedno obstajali, zatrjuje Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter raziskovalec sodobne pripovedne folklore. V obsežni knjigi z naslovom Od imena do spomina, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Mladinska knjiga, predstavlja šege, navade in obrede, kot s(m)o jih poznali nekdaj, in tiste, ki nastajajo v sodobnem času. Knjiga je bila nominirana za knjigo leta na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu.

SLIKAR

Zdravko Červ iz Češče vasi pri Novem mestu je že v mladih letih občasno segal po čopiču in barvah, aktivno pa se je likovnemu ustvarjanju posvetil po zaključku poklicne kariere. Pridružil se je Društvu likovnikov Krško OKO in ustvarjal pod mentorstvom akademskega slikarja Todorčeta Atanasova. Kasneje se je izpopolnjeval še pri drugih akademskih slikarjih, in kot pravi, tako pridobival znanje in tudi samozavest, kar mu je pomagalo pri likovnem ustvarjanju. Zdaj je član kar treh likovnih sekcij: KUD Dolenjske Toplice, Likovnega društva Trebnje in LKD Mavrica iz Novega mesta, zelo dejaven je tudi v novomeškem društvu upokojencev.

Stanovanje 

Že ob majhni nepazljivosti lahko v stanovanju pride do požara. Posebej pogosto se to dogaja v kuhinji, saj lahko nekaj žlic olja v ponvi na plinskem štedilniku zagori v desetih minutah. A požar lahko nastane celo zaradi polnjenja mobilnega telefona ali električnega kolesa.

Kuharski mojster Luka Jezeršek ugotavlja, da večina požarov v kuhinji nastane zaradi nepazljivosti pri segrevanju olj in maščob, zato svetuje, da ponev pokrijemo s pokrovko in med kuhanjem ne odhajamo v druge prostore. Pomembno je tudi, da imamo pospravljene delovne površine, da kuhinjskih krp ali papirnatih brisač ne shranjujemo blizu štedilnika ter da redno čistimo in pravilno uporabljamo kuhinjske aparate. »Ker nesreča nikoli ne počiva, je pametno imeti na dosegu roke gasilni aparat ali odejo za gašenje požara. Dobro je, da tudi otroke naučite, kako jih uporabljati,« še svetuje Jezeršek.

Moški, pridružite se oranžnim telovadcem

Članice in člani Društva Šola zdravja tudi v hladnejših mesecih vsako jutro pol ure telovadijo na prostem, družijo se z drugimi na telovadbi in tudi zunaj nje, hodijo skupaj na izlete, obiskujejo koncerte, gledališče, izobražujejo se o zdravi prehrani, o tem, kako pravilno izvesti vaje »1000 gibov«, delajo vaje za moč, imajo tudi projekt »Dihamo z naravo«. V svoje vrste še posebej vabijo moške. Iz društva jim sporočajo, da je druženje z oranžnimi telovadci zelo pestro in veselo, kar še dodatno pripomore k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju.

Reportaža

Letos mineva 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški v votlini v italijanskem kraju Greccio postavil prve jaslice. Navada se je razširila po vsem svetu in jaslice so sčasoma postale najbolj prepoznan simbol božičnega praznovanja. V muzeju jaslic na Brezjah jih je na ogled več kot petsto z vseh celin. 

Uprizarjanje Jezusovega rojstva se je začelo s freskami v srednjem veku, figure se pojavijo šele mnogo kasneje. Na Slovenskem se je postavljanje jaslic razmahnilo s prihodom jezuitov po letu 1604, sprva v cerkvah in mestnih središčih, na podeželje pa se je razširilo v začetku 19. stoletja. »Ločimo orientalske jaslice s podobo Betlehema in alpske, ki so bolj značilne za naše kraje,« pove dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje, moja vodnica po muzeju, ki je urejen v nekdanjem samostanskem hlevu. Prostori, v katerih so ohranili prave jasli, ustvarjajo posebno vzdušje, ko se sprehajamo med jaslicami iz kar 80 držav sveta. Nekatere so lastniki ali avtorji podarili, druge so narejene po naročilu, mnoge so prinesli misijonarji ali predstavniki tujih držav. »Jaslice so simbol družine, ki je vrednota za vsakega izmed nas, verujočega ali neverujočega. So nekaj lepega, kar govori samo po sebi, in mnogi obiskovalci so po ogledu prav ganjeni.«