Kdaj družba brez odpadkov?

Preprečevanje nastajanja odpadkov je poleg preusmerjanja odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje eden ključnih elementov za manjše onesnaževanje okolja, je glavno sporočilo dvodnevne konference Zero Waste Europe, ki je potekala zadnji konec tedna v aprilu v Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016. Je namreč prva evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov – kar 65 odstotkov, do leta 2025 želijo povečati ločeno zbiranje na 78 odstotkov. Statistično gledano, vsak prebivalec na leto ustvari manj kot 150 kilogramov mešanih ostankov, torej tistega, česar ne reciklirajo ali kompostirajo.

Število naglušnih narašča tudi zato, ker se zaradi sodobnega načina življenja povečuje izpostavljenost hrupu (na delovnem mestu, v prostem času zaradi poslušanja zelo glasne glasbe, pogoste uporabe slušalk ipd.). Za večino težav s sluhom pa je vendarle krivo staranje, ki vpliva na slabše delovanje vseh čutil in organov. Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma.

Spremembe v sluhu se sicer začnejo že v pozni mladosti, ko počasi odmirajo čutnice, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc. Izgube sluha sicer ne zaznamo. Z leti se okvara postopoma širi tudi na področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Tako oseba ne sliši zvonjenja telefona, budilke, ptičjega petja, otroških glasov. Vse slabše razume glasove iz radijskega ali televizijskega sprejemnika, ki ju zato naravnava na vedno višjo glasnost, česar niti ne opazi, dokler ga na to ne opozorijo svojci ali jezni sosedi. Kar naenkrat osebe v njegovi bližini govorijo pretiho in nerazločno. V trgovini ali gostinskem lokalu pa sploh zelo težko sledi pogovoru. Če ne prej, je to znamenje, da moramo obiskati osebnega zdravnika, ki nam bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Sluh se nam namreč ne bo izboljšal, kvečjemu se stanje slabša.

Krema NovAge Ultimate Lift kožo na predelu okoli oči učvrsti, privzdigne in izboljša njeno elastičnost ter tako gubice naredi manj vidne. Krema brez vonja kožo v trenutku zgladi in omehča ter poskrbi za bolj svež videz. S patentirano tehnologijo AspartoLift in izvlečkom rastlinskih izvornih celic.

Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, kateremu predelu kože je namenjena krema, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.

 Maj je čas kratkih izletov. Kam me je tokrat privabilo?

 Odgovor pošljite do 16. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.

Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.

Odgovor iz aprilske številke: Na fotografiji je jezerce v Fiesi.

 Copate prejme: Viktor Pungartnik, Adergas.

 

Čestitamo!

 Pripravlja: Jože Praprotnik

 Kateri slovenski literat se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki?

 Odgovor pošljite do 16. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, in ga označite s pripisom »Miselni oreh« ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.

 

Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.

Rešitev iz aprilske številke: William Shakespeare je med drugim napisal drame Hamlet, Romeo in Julija, Othello, Kralj Lear, Julij Cezar …

Kuhamo in pečemo z babico

Mladinska knjiga Založba, Readers Digest, 39,90 evra

Babice (seveda tudi dedki) so neizčrpen vir znanja, še zlasti kuharsko z veseljem delijo z vnuki. Otroci pa večinoma zelo radi pomagajo pri pripravi hrane. In zelo so ponosni, če jim jed uspe. S pomočjo te knjige bodo lažje spoznali osnove »kuharije«: od izbiranja živil, pravilne priprave do bontona pri jedi, izvedeli bodo, od kod izvira kaka jed ali živilo, zakaj se tako imenuje in še marsikaj. Poleg klasičnih so v njej tudi recepti za sodobnejše, bolj zdrave jedi in tipične jedi iz posameznih držav. Navodila so jasna, opremljena s fotografijami in z barvnim tiskom, tako da otrok takoj ve, kaj je njegova naloga, babica pa bo mimogrede izdala še kakšno svojo kuharsko skrivnost.

Ljubljana lepa in prijazna

Založba Veduta AŽ, 49 evrov

Vešče oko mojstra fotografije Joca Žnidaršiča je poskrbelo za fotomonografijo, ki občuteno razgalja ljubljansko urbano lepoto ter prijazen življenjski utrip, ki ga ustvarjajo njeni prebivalci in obiskovalci. Z občudovanjem 349 fotografij Joca Žnidaršiča, Dunje Wedam in desetih Delovih fotoreporterjev se lahko tudi največji dvomljivci prepričajo, da se je Ljubljana letos povsem upravičeno okitila z nazivom Zelena prestolnica Evrope. Simbolno se njen zeleni pečat izraža že v tem, kakor v uvodu razmišlja dr. Matjaž Kmecl, da velik del najdragocenejšega mestnega prostora sredi ljubljanskih vrat, v ožini med grajskim in šišenskim hribom, zaseda park Tivoli, ki predstavlja nenehno vstopanje narave v mesto. Najnovejša fotomonografija skupaj z Žnidaršičevima knjigama o ljubljanski tržnici (1999) in Poti spominov in tovarištva (2012) tvori imenitno fototrilogijo. B. D.