Dan doživetij v Županovi jami pri Grosuplju
Ste že bili v Županovi jami, najlepši turistično urejeni jami na Dolenjskem krasu? Nahaja se sredi gozda v bližini vasi Velike Lipljene, če se peljete od Grosuplja proti Turjaku. Prvi turisti jo jo občudovali že pred devetdesetimi leti, kmalu po tem, ko jo je leta 1926 odkril Josip Perme, župan tedanje občine Št. Jurij.
Po njem se ta 360 metrov dolga in 77 metrov globoka jama tudi imenuje, čeprav je nekaj časa veljala za Taborsko jamo. Bogata je z različnimi podzemeljskimi kraškimi pojavi. Med drugim so zanimivi skoraj snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, pa mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani, Spomenik neznanemu junaku ... Posebna je vhodna dvorana, imenovana Ledenica, o kateri je pisal že Janez Vajkard Valvasor. V njej namreč temperatura pri tleh niti poleti ne preseže štiri stopinje.
Strategija ni dovolj za obvladovanja demence
Po vzoru nekaterih drugih evropskih držav je tudi Slovenija dobila nacionalno strategijo za obvladovanja demence do leta 2020. Pripravila jo je delovna skupina, v kateri so bili predstavniki minstrstev za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje, različnih zdravniških strok, domov za starejše občane ter združenj bolnikov in svojcev. V njej so zapisane smernice za zgodnje odkrivanje bolezni in postavljanje diagnoze, dostopnost do zdravljenja, razvoj socialno varstvenih storitev, pomoč svojcem, razvoj paliativne oskrbe bolnikov idr.
-
Na razstavi, ki je do srede septembra na Ljubljanskem gradu (Kazemate), boste izvedeli marsikaj zanimivega o čebelah, njihovem pomenu za obstoj človeštva, razširjenosti, o biologiji medonosne čebele in njenem načinu življenja. V Sloveniji gojimo samo avtohtono kranjsko sivko, ki je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu. Menda pa obstaja kar 20.000 različnih vrst čebel. Večina ne daje medu in voska, so pa vse pomembne za ohranitev naravnega ravnovesja, h kateremu čebele prispevajo z opraševanjem rastlin žužkocvetk.
Jonatan, prijatelj otrok z rakom
Se je morda sin, hčerka, nečak, vnukinja ali kdo od otrok, ki jih imate radi, znašel tam, kjer ne bi smel biti – na onkološkem oddelku pediatrične klinike? So mu postavili diagnozo: rak ... limfom ... levkemija ... tumor ... ali kaj podobnega? Vas boli srce, vas je strah in ne znate pomagati ne njemu ne sebi? Z vami so pripravljeni deliti stisko starši, ki so to pot že prehodili.
Medtem ko za bolne otroke skrbi medicinsko osebje, so namreč starši bolj ali manj prepuščeni svoji bolečini, občutkom nemoči, strahovom, jezi, tudi obupu. Izkušnja nekoga, ki je to težko pot že prehodil, je zato toliko bolj dobrodošla. Podporo, razumevanje, nasvete, predvsem pa tolažilno ramo starši otrok z rakom dobijo v društvu Jonatan Prijatelj. Ti širokosrčni ljudje svoje izkušnje, nasvete, pomoč, predvsem pa prijazno besedo nesebično delijo s tistimi, ki so trenutno v stiski. Poleg tega pripravljajo humanitarne akcije, starše vabijo na prireditve, kjer lahko vsaj za uro ali dve pozabijo na skrbi, pripravljajo druženja družin z rakom ...
-
Združenje slovenskih dermatovenerologov je ob evropskem dnevu boja proti melanomu ponovno opozorilo javnost, kako pomembno je redno pregledovanje kožnih znamenj zaradi zgodnjega odkrivanja kožnega raka – malignega melanoma. Pojavnost tega raka še narašča, na srečo pa večina ljudi pride k zdravniku dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje, kar pomeni, da so melanomi tanjši od milimetra. Zato dermatologi svetujejo, da si kožo temeljito pregledamo vsaka dva do tri mesece. Tako bomo opazili, ali je kakšno znamenje spremenilo obliko, barvo ali velikost oziroma se je pojavilo na novo. Tveganju so bolj izpostavljeni ljudje, kjer je rak v družini ter svetlopolti svetlimi očmi in tisti, ki jih je v življenju sonce velikokrat opeklo.
Odločno nad čakalne dobe v zdravstvu
Na ministrstvu za zdravje se resno lotevajo skrajševanja čakalnih dob v zdravstvenih ustanovah. Z nekaterimi zavodi so se namreč že dogovorili za dodatne operacije in posege pri bolnikih, katerim se s čakanjem slabša zdravstveno stanje oziroma tiste, za katere je bila čakalna doba pretirano dolga.
Približno tretjino posegov bodo izvedli zasebniki s koncesijo, ostalo pa javni zdravstveni zavodi, ki so se prijavili na razpis. Zdravstveni izvajalci so se zavezali, da bodo posege opravili do konca leta in s tistimi kadri, ki jih imajo, zato jih bodo opravljali pretežno v popoldanskem času in tudi ob koncih tedna. Kot je povedala ministrica Milojka Kolar Celarc na današnji novinarski konferenci, so za te ukrepe namenili 7,9 milijona evrov in prepričana je, da bodo učinkovito skrajšali čakalne dobe vsaj za nekatere zdravstvene težave.
-
V središču Ljubljane, na Cankarjevi ulici 3, je podjetje Neuroth odprlo slušni center za celovito oskrbo s slušnimi aparati in pripomočki za zaščito sluha. To je njihova 12. poslovalnica v Sloveniji, v kateri pa je poseben poudarek na otroški akustiki.
Pri nas se na tisoč novorojenčkov rodita eden do dva z okvaro sluha, od tisoč šolarjev pa je naglušnih že deset. Poleg Dunaja in v Zagreba, kjer že delujeta specializirana Neurothova slušna centra za otroke, ga je zdaj dobila tudi Ljubljana. Zaposleni so opravili posebno usposabljanje za otroško akustiko. V posebni kabini, ki je opremljena z otrokom prilagojeno opremo in pohištvom, lahko otrokom že od poldrugega leta naprej preverjajo sluh na bolj prijazen način, slušni aparat pa nastavijo skozi igro. Seveda pa pri težavah z naglušnostjo pomagajo tudi odraslim in opravljajo brezplačne hitre preglede sluha.
-
Vam kdaj začne srce nenadoma neenakomerno utripati, srčni utrip pa podivja, čeprav mirujete ali celo ležite? Pospešeno in neredno bitje srca je utemeljen vzrok za obisk osebnega zdravnika, saj obstaja velika verjetnost, da gre za atrijsko fibrilacijo, ki kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi.
Če povemo zelo na kratko; motnja srčnega ritma (ko je frekvenca srčnega utripa povišana) izvira v atrijih oziroma srčnih preddvorih. Ker se ne krčita pravilno, v njiju zastaja kri, zaradi česa lahko nastanejo strdki. Krvni strdki se lahko odtrgajo in s krvjo zaidejo v možgane ter povzročijo možgansko kap ali pa se znajdejo v nogi, roki ali kjerkoli v telesu in povzročijo embolijo.
Ureditev pogojev pokojninske dobe brez dokupa ni neustavna
Po odločitvi ustavnega sodišča ostaja v veljavi ureditev, po kateri se v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je eden izmed pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ne šteje doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ustavno sodišče je namreč včeraj razsodilo, da določbi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določata pogoje pokojninske dobe brez dokupa, nista neustavni. Ustavno presojo sta zahtevala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Po njihovem mnenju namreč ta ureditev, ki je začela veljati z januarjem 2013, ogroža zlasti pravice tistih delavcev, ki so zaradi stečajev delodajalcev ostali brez zaposlitve, po izteku prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje pa so si sami plačevali prispevke. Zato so pričakovali, da se bodo lahko prej upokojili in prejemali starostno pokojnino brez odbitkov. Pravica do starostne pokojnine namreč omogoča upokojitev že pri starosti 60 let in sicer brez odbitkov pri odmeri višine pokojnine.
-
Od danes do 22. maja, ponekod pa vse do konca meseca, po številnih krajih in na različnih prizoriščih (šole, ljudske univerze, knjižnice, domovi starejših občanov, zavodi, združenja, društva …) potekajo prireditve, ki sodijo v sklop Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), popularno imenovanega slovenski festival učenja.
Ta največja promocijska kampanja na področju izobraževanja poteka že enaindvajseto leto zapored. Na Andragoškem centru Slovenije ga prirejajo v sodelovanju s številnimi ustanovami, skupinami in posamezniki po vsej državi pa tudi onkraj meja. Na ta način osveščajo javnost vseprisotnosti učenja in njegovi pomembnosti – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih prevzemamo v življenju.
