-
Vse več domov starejših občanov se skuša čim bolj prilagajati željam in potrebam stanovalcev, kot narekujejo sodobne smernice socialnega varstva starejših. Izobražujejo se, iščejo nove zamisli in jih tudi uspešno uveljavljajo, in to ne glede na pomanjkanje denarja ali osebja, s čimer se spoprijemajo v marsikaterem domu.
Letos mineva deset let, odkar so prvi domovi v Sloveniji začeli uvajati model doseganja poslovne odličnosti oziroma upravljanja s kakovostjo E-Qualin. Posebej za socialnovarstvene ustanove (domove starejših občanov, ustanove za osebe z motnjami v duševnem razvoju, izvajalce pomoči na domu in centre za socialno delo) ga je razvilo šest evropskih držav, poleg Avstrije, Nemčije, Italije, Luksemburga, Nizozemske še Slovenija.
-
Pljučnica je lahko usodna
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije spada pnevmokokna pljučnica med deset najpomembnejših vzrokov za smrtnost na svetu, čeprav jo je mogoče učinkovito preprečiti s cepljenjem. Za okužbe s pnevmokoki so najdovzetnejši majhni otroci, kronični bolniki in starejši ljudje, pri katerih je lahko pljučnica usodna.
Pnevmokoki so bakterije, ki jih ima v nosno-žrelni sluznici večina ljudi. Ne povzročajo težav, dokler se pod določenimi pogoji bakterije ne aktivirajo in ne povzročijo okužbe – vnetja dihalnih poti (sapnika in bronhijev), vnetja obnosnih votlin ter pnevmokokne pljučnice. Pri tej pride do vnetja v pljučih, zaradi katerega se pljučni mehurčki napolnijo s tekočino ali gnojem, kar povzroči nenadno visoko vročino, kašelj, mrzlico, pospešeno in oteženo dihanje, pospešen srčni utrip ter zbadajočo bolečino v prsnem košu. Pri starejših pride pogosteje do zapletov in celo smrti.
-
ZA NAJMLAJŠE
Raymond Briggs: Božiček
Raymond Briggs, priljubljeni britanski ilustrator, predstavlja sodobno interpretacijo klasičnega junaka. Božiček ni dobrovoljen starček, pač pa običajen delaven mož, katerega služba je na božično noč raznositi darila. Čeprav ima družbo mačka in psa ter dveh severnih jelenov, je njegovo delo samotno in naporno, a v njem vseeno uživa. Slikanica v obliki stripa nima veliko besedila, humor v njej se razvija skupaj z zgodbo.
(Založba Miš, 19,95 evra)
-
Deset let prvega dnevnega centra
Pred desetimi leti je v Ljubljani na Povšetovi 20 odprl svoja vrata prvi Dnevni center aktivnosti za starejše (DCA). Danes jih v mestu uspešno deluje že šest (še na Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški cesti 37, Kunaverjevi 6–8 in na Rudniku Pot k ribniku 3 a), spomladi pa bo v Zalogu zaživel še sedmi. Pobudnik ustanovitve dnevnih centrov za starejše je bil Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev in predsednik AGE platform Europa, ki je poudaril, da si zadnjih dvajset let prizadevajo, da bi starejši živeli zdravo tudi v visoki...
-
Tekoče milo, prepojeno z naravnimi eteričnimi olji vrtnice in sandalovine, ter vlažilni losjon za roke in telo iz linije Essense & Co. bosta razvajala in nežno odišavila vašo kožo.
Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, katera eterična olja vsebujeta milo in losjon, bomo izžrebali 6 nagrajencev, ki bodo prejeli predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 15. decembra na dopisnici na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Na fotografiji sta Metka in Franc Požar, ki je v Pivki vodil uspešno ključavničarsko delavnico. Poročila sta se leta 1923 in se na poročno potovanje odpravila v Benetke. Fotografijo hrani njun vnuk Aljoša Grmek.
Fotografija je nastala v zdravilišču Laško v letu 1954 ali 1956. V prvi vrsti je označena medicinska terapevtka Marjanca, ki naj bi bila doma nekje z Dolenjskega. Edvard Einfalt iz Zreč, ki je bil v tistem času star 17 let, v zdravilišču pa je bil zaradi zdravljenja roke, si zelo želi navezati stik z njo, zato prosi vse, ki gospo morda poznajo, da se mu oglasijo na tel. št.: 030 660 213.
Do strategije za obvladovanje demence še dolga pot
V okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) že več let deluje program RESje, ki pomaga izboljševati življenje oseb z demenco in njihovih svojcev oziroma tistih, ki skrbijo zanje. Osveščajo javnost o njihovih potrebah, svetujejo, kako skrbeti zanje v domačem okolju, pomagajo ustanavljati skupine svojcev za samopomoč, pripravljajo delavnice z vajami za ohranjanje spomina v starosti ipd.
Vključujejo se tudi v pripravo zakonov in drugih predpisov, ki so pomembna za uveljavljanje pravic oseb z demenco. Na današnji novinarski konferenci so predstavili stališča in predloge k Strategiji obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020. Predlog strategije je v javni razpravi do 9. decembra letos.
-
Pljučni rak je po pogostosti zbolevanja pri nas na 4. mestu med vsemi raki. Vsako leto na novo zboli okrog 1200 ljudi, število bolnikov z leti narašča, še zlasti med ženskami.
Pravzaprav ne gre samo za eno obolenje, pljučni rak se namreč pojavlja v različnih oblikah, glavni vrsti sta drobnocelični in nedrobnocelični rak, nastane pa zaradi nenadzorovane rasti rakavih celic v dihalih oziroma v pljučnem tkivu. Možnosti zdravljenja so na srečo vedno boljše, zlasti s tarčnimi zdravili in uvedbo novih bioloških zdravil, kot je imunoterapija, se bodo te možnosti v prihodnje še izboljšale. Žal pa še vedno povzroči največ smrti med vsemi bolniki z rakom ravno rak pljuč.
Neusklajevanje pokojnin ima dolgoročne posledice
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) opozarjata na vse nižji standard upokojenk in upokojencev. Zaradi varčevalnih ukrepov države se pokojnine in drugi prejemki niso v polni meri usklajevali že vse od leta 2010, s čimer se razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo nenehno znižuje. Ob tem pa vlada krši sporazum, ki so ga podpisale koalicijske stranke in ga je dolžna izvrševati.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Branko Pinter, podpredsednik Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), je razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino 56,1 odstotka pri vseh pokojninah, pri starostnih pokojninah pa znaša 61 odstotkov. V desetih letih so povprečne pokojnine v primerjavi s povprečnimi plačami padle za dobrih 8,5 odstotkov. Če se bo trend nadaljeval, kar je očitno cilj snovalcev pokojninske politike, menijo v SUS, bodo čez deset let starostne pokojnine vredne le še 50 odstotkov povprečne plače.
Vse slovenske slovnice in slovarji
Ste vedeli, da pozna slovenski jezik okoli 400 tisoč besed? Ali da imamo največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev? Še marsikaj zanimivega boste izvedeli na razstavi slovenskih slovnic in slovarjev od začetkov slovenskega knjižnega jezika do danes, ki so jo poimenovali Poljub z jezikom.
Pripravila jo je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete. Na ogled jih je več kot 150, med njimi so dragocene in redke izdaje ter tudi slovnica Adama Bohoriča. Predstavljeni so tudi sodobni slovnični in slovarski priročniki v knjižni, elektronski in spletni obliki.