-
Da z našimi venami nekaj ni prav, nas najprej opozori otekanje gležnjev in pojavljanje drobnih in razširjenih modrikastih žilic po stegnih. Če te znake zanemarimo, se stopnjujejo, noge vse bolj zatekajo, postajajo težke, utrujene, nemirne, ponoči imamo pogosto krče v mečih, koža na nogah nas srbi. Takrat je skrajni čas, da se odpravimo k zdravniku, saj so to značilni znaki za kronično vensko popuščanje.
Krčne žile ali varice naj bi imela vsaj tretjina odraslih žensk in petina moških. Ženske imajo težave pogosteje zaradi nosečnosti in hormonskih sprememb, sicer pa na spremembe v venah vplivata tudi nezdrav način življenja (premalo gibanja, preveč kalorična hrana) in dednost.
-
GROM opominja na možgansko kap
Grom ne opozarja le na bližajočo se nevihto, pač pa tudi na morebitno možgansko kap. Pri nas jo doživi več kot štiri tisoč ljudi na leto, pogosto je usodna, še več ljudi pa utrpi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem zelo spremeni kakovost življenja. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Zato je pomembno takojšnje ukrepanje ob znakih možganske kapi. Najhitreje si jih zapomnimo s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor ali razumevanje govora), R – roka (delna ali popolna ohromelost roke ali noge), O – obraz (povešen ustni kot, asimetrija obraza), M –mudi se, minuta (takoj pokličemo številko 112).
-
Nove možnosti za boljši sluh
V središču Ljubljane – na Cankarjevi ulici 3 – je podjetje Neuroth v Sloveniji odprlo že 12. slušni center za celovito oskrbo s slušnimi aparati in pripomočki za zaščito sluha, poseben poudarek pa je na otroški akustiki. Podobna centra, specializirana za otroke, ima podjetje še na Dunaju in v Zagrebu. V posebni kabini, ki je opremljena z otrokom prilagojeno opremo in pohištvom, lahko otrokom že od poldrugega leta naprej preverjajo sluh na prijaznejši način, slušni aparat pa nastavijo med igro. Seveda pa pri težavah z naglušnostjo pomagajo tudi odraslim in opravljajo brezplačne hitre preglede sluha.
Odločno nad čakalne dobe v zdravstvu
Na ministrstvu za zdravje se resno lotevajo skrajševanja čakalnih dob v zdravstvenih ustanovah. Medtem ko še pripravljajo dolgoročne sistemske rešitve, so se z nekaterimi zdravstvenimi zavodi že dogovorili za dodatne operacije in posege pri bolnikih, ki se jim s čakanjem slabša zdravstveno stanje, oziroma tistih, za katere je bila že zdaj čakalna doba pretirano dolga.
Približno tretjino posegov bodo izvedli zasebniki s koncesijo, drugo pa javni zdravstveni zavodi, ki so se prijavili na razpis in s katerimi je ministrstvo podpisalo zelo podrobne pogodbe. Zdravstveni izvajalci so se zavezali, da bodo posege opravili do konca leta in s tistimi kadri, ki jih imajo, zato jih bodo opravljali pretežno v popoldanskem času in tudi konec tedna. Tak način dela bo sicer zahteval dodatna sredstva. A kot je povedala ministrica Milojka Kolar Celarc, so za te ukrepe namenili 7,9 milijona evrov, saj je prepričana, da bodo učinkovito skrajšali čakalne dobe vsaj za nekatere zdravstvene težave. Ministrstvo je pripravljeno plačati vse prve preglede pri specialistu in osnovno diagnostiko na področju kardiologije in nevrologije (na primer UZ srca in obremenilno testiranje).
Težka sapa ni le majhna nadloga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, pojavlja se vedno pogosteje. Žal pa veliko ljudi znakov še vedno ne prepozna kot resne, pač pa jih prevečkrat pripisuje staranju ali preutrujenosti. Morda zato, ker se javno o njej govori šele zadnjih nekaj let. Skrb vzbujajoče pa je, da zaradi posledic srčnega popuščanja umre več ljudi kot zaradi rakavih obolenj.
V Sloveniji je več kot 30.000 bolnikov s srčnim popuščanjem, po mnenju kardiologov pa jih še okoli tretjina nima postavljene diagnoze in zato tudi ne ustreznega zdravljenja. Pravočasno prepoznavanje in zdravljenje pa sta ključni, umrljivost zaradi srčnega popuščanja je namreč večja kot pri večini rakavih obolenj, polovica bolnikov umre v petih letih od postavitve diagnoze.
-
Obiskali smo hrvaško Zagorje
V soboto, 21. maja, se je avtobus bralcev Vzajemnosti odpeljal proti hrvaškemu Zagorju. V Kumrovcu smo si ogledali muzej na prostem Staro selo in Titovo rojstno hišo. V njej je na ogled tudi darilo, ki ga je ameriški predsednik Nixon prinesel Titu, to je košček kamnine z Lune. Potem smo se zapeljali do Term Jezerščica in se sprehodili skozi »labirint občutkov« na vrtu perunik. V Hižakovcu smo obiskali rojstno hišo legendarnega zagorskega kmeta Matije Gubca, v Gornji Stubici pa lipo, ki je še edina živa priča tedanjega kmečkega upora.
-
Vsi člani v družbi veljamo enako
Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, pogosto prezrti, je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik na mednarodni konferenci o učinkovitosti organizacij starejših. Ljubljana je namreč na začetku maja gostila srečanje generalnega sveta Evropske federacije starejših (EURAG), najstarejše organizacije starejših v Evropi, ki združuje člane iz 33 evropskih držav. Že več kot 40 let je njena članica tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, ki združuje okrog 40 odstotkov slovenskih upokojencev.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Kako visok zaščitni faktor vsebuje Eucerin Sun obarvana CC krema?
Za vse, ki si poleg zaščite pred soncem v vročih dneh želite enakomernega in zdravega videza kože brez mastnih krem ali ličil, ki bi koži onemogočile dihanje, je tu dobra rešitev: Eucerin Sun obarvana CC krema za zaščito obraza pred soncem.
CC krema ima zelo visoko UV-zaščito (ZF 50+) in biološko celično zaščito. Ker je na voljo v dveh barvnih odtenkih, poskrbi za enakomerno porjavelo polt z naravnim videzom pri srednje temni do olivni polti ali pri svetli polti. Koži daje dolgotrajen mat videz. Lahka krema ne vsebuje dišav ali parabenov, primerna je za vse tipe, zlasti za občutljivo kožo.
-
VELENJE
Skupščina Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev (ŠPZDU) se je odvijala nekoliko drugače kot običajno. Ker je dosedanji predsednik Konrad Steblovnik, ki je funkcijo prevzel šele pred letom, zaradi zdravstvenih razlogov odstopil, poleg njega pa še tajnica Darinka Barle ter vodja komisije za šport Anton Barle, so morali izvesti volitve. Novi predsednik ŠPZDU je postal Jože Rebernak.
V Šaleško pokrajinsko zvezo je vključenih deset društev; Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Pesje, Škale, Vinska Gora, Šalek, Šentilj pri Velenju, DU državnih in občinskih organov občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in MO Velenje, Klub upokojencev Gorenje ter v letu 2015 ustanovljen DU Paka pri Velenju. Lani je iz zveze izstopil Klub upokojencev Premogovnik Velenje, tako ima zdaj zveza približno 5600 članov.
POISKALI SMO ODGOVOR: Pred potovanjem
V klepetu z eno izmed naših naročnic sem izvedela, da se pripravlja na daljše potovanje. Nečakinja, ki živi na Cipru, si namreč zelo želi, da bi se teta in stric udeležila njene poroke na začetku septembra. Tudi onadva si tega želita, skrbi pa ju, kako bosta prenesla potovanje z letalom, spremembo podnebja, drugačno hrano in podobno. Mož je sladkorni bolnik, sicer z urejeno boleznijo, sama pa nima posebnih težav. Ker se nam je zdelo, da bi nasvet koristil tudi drugim kroničnim bolnikom, smo poiskali nekaj informacij, kako ravnati pred daljšimi potovanji.
