Kožni raki spadajo med najpogostejše rake, na srečo jih lahko uspešno zdravimo, a le, če jih dovolj zgodaj odkrijemo. Zato bodite pozorni na spremenjena znamenja na koži ali pa na majhne rane, ki se ne zacelijo, sploh če se pojavijo na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu.

Sumljiva so zlasti pigmentna znamenja, ki so nesimetrična in nepravilne oblike z nepravilnimi in zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna (od črne do rjave ali rožnate barve), večja od šest milimetrov in dvignjena nad raven kože. Bodite pozorni na tiste, ki srbijo ali so na otip hrapava oziroma luskasta. Za odkrivanje sprememb na koži je zelo pomembno redno samopregledovanje. Najbolje je, da ga opravite vsaj enkrat na mesec, po prhanju ali pred preoblačenjem.  Tako boste najhitreje opazili vsako spremembo. Še bolje je, da vam pri pregledovanju znamenj pomaga kateri od družinskih članov, saj bo lažje opazil spremenjena znamenja na hrbtu ali zadnjem delu nog.

Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odvili Dnevi medgeneracijskega sožitja. To je bila priložnost za predstavljanje vsestranskih dejavnosti starejše generacije, za polemike o izzivih, ki jih odpira dolgoživa družba, in predvsem za druženje, ki smo ga že zelo pogrešali.

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je druge Dneve medgeneracijskega sožitja pripravila z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije, ki jo sestavljajo še Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije ter Mladinski svet Slovenije. Slavnostni govornik na odprtju je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in medgeneracijsko povezovanje, in dodal, da je bil k dostojnemu staranju narejen velik korak...

 Junija mineva 70 let, odkar so prvi celjski učiteljiščniki opravljali maturo in se z dekreti odpravili na poklicno pot. Fotografija je z maturantskega izleta ob dalmatinski obali ter po Sarajevu in Beogradu. Samo malo nas je še, pravi Anči Jernejc Skok, ki nekdanjim sošolcem pošilja lepe pozdrave. 

 Fotografija je nastala junija 1952, na njej pa so učenci in učenke 4. b razreda OŠ Vode v Trbovljah (danes OŠ Alojza Hohkrauta). V razredu jih je bilo kar 52. Z njimi je »kot mama skrbna učiteljica, 'tršica' Černetova«, se spominja Stane Kovačič, ki hrani fotografijo.

 Pri Možičkovih v Pivki je bilo 14 otrok, a dva sinova jim je vzela druga svetovna vojna. Miha je odslužil vojaški rok v italijanski vojski, nato je bil ubit na Nanosu, starejši Franc pa je izgubil življenje v Črni gori. Fotografiji hrani njuna nečakinja Mirka Slavec Čelhar iz Postojne.

 Na hrbtni strani poročne fotografije sta napisana datum poroke 19. 9. 1952 in posvetilo: Fegiju v spomin Eva in Jože. Fotografijo je hranil pokojni Norbert Ferengja, njegova žena Zdenka Ferengja bo vesela, če se ji oglasita onadva ali pa kdo drug, ki ju pozna. Njeno telefonsko številko vam posredujemo v uredništvu.