-
V Tübingenu je 5. novembra 1583 izšla Dalmatinova Biblija, prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino.
Osmega novembra 1999 je v 101. letu starosti umrl Leon Štukelj, pravnik, telovadec in olimpionik.
Baron Anton Codelli je 15. novembra 1898 v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil.
Šestnajstega novembra 1887 je umrl pisatelj, pesnik, dramatik in jezikoslovec Fran Levstik.
V Ljubljani so 19. novembra 1865 odprli otroško bolnišnico z 12 posteljami.
Podari organ – podari življenje
Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku, saj mu podarimo življenje, poudarjajo na zavodu Slovenija-transplant. Za marsikaterega hudega bolnika je edina rešitev presaditev darovanega organa, če seveda najdejo primernega darovalca v registru domačih darovalcev ali mednarodni mreži izmenjave organov Eurotransplant. Za posmrtno darovanje organov in tkiv za namen zdravljenja se lahko za časa življenja opredeli vsakdo ali pa se z darovanjem strinjajo svojci umrlega.
Izjavo o posmrtnem darovanju lahko vsakdo, starejši od 15 let, podpiše na večini območnih enot Rdečega križa in v nekaterih zdravstvenih zavodih in lekarnah. Seznam je objavljen na spletni strani zavoda Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant (http://www.slovenija-transplant.si). Tisti z veljavnim digitalnim potrdilom pa tudi prek portala e-uprava. Morebitni pomisleki o starosti, zdravju in o tem, ali so naši organi sploh primerni za darovanje, so odveč, saj se primernost posameznega organa ali tkiv presoja posamično. Odločitev je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja, vidi jo lahko le pooblaščena oseba. Na enak način se lahko vsakdo izrecno opredeli proti darovanju.
-
Najboljši kruhi iz domačih peči in pečic
Kruh je verjetno edino živilo, ki ga poznajo ljudstva vseh ras in kultur, prvi zapiski o kruhu na Slovenskem segajo v 13. stoletje. Da znamo Slovenci speči dober kruh, vsako leto dokazujejo udeleženke in udeleženci na tekmovanju Naj Fala kruh. Sredi oktobra so spet izbrali tri najboljše domače pekovke, ki so vsaka v svoji kategoriji prejele naziv Naj Fala Kruh 2022. Najboljši pšenični kruh je že drugo leto zapored spekla Antonija Plešec. Da ga je na tekmovanje prinesla naravnost iz pečice, je vstala že ob pol dveh zjutraj.
-
Vrvež na 21. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je zadnje septembrske dni odvijal v Cankarjevem domu, je bil že skoraj podoben tistemu iz časov pred epidemijo koronavirusa. V treh dneh je festival obiskalo več kot 13.600 obiskovalcev, ki so se družili, uživali v kulturnih nastopih ter videli in izvedeli marsikaj novega.
Tako so imeli možnost poslušati številna predavanja in okrogle mize v okviru strokovnega in izobraževalnega programa, si ogledati ponudbo razstavljavcev, si izmeriti raven krvnega tlaka in sladkorja v krvi ali pregledati sluh, se seznaniti s storitvami portalov eUprava in zVem ter oddati zahtevek za brezplačno pridobitev mobilne identitete smsPASS ali digitalnega potrdila SIGEN-CA. Ogledali so si lahko razstavo najboljših fotografij z dveh natečajev ter pevske in plesne nastope več kot 75 skupin folklornih društev in društev upokojencev iz vse Slovenije. Za medkulturno popestritev so poskrbeli člani društva Pučko Otvoreno učilište Ante Babič iz Umaga iz Hrvaške, Međimursko kulturno umetniško društvo Ivan Car iz Ljubljane je predstavilo ljudske popevke različnih narodov, člani Penzionerske pevačke grupe Nikola Badev in Penzioneri Kisela Voda – Skoplje iz Makedonije pa so zapeli in zaplesali.
Rehabilitacija je vseživljenjski proces
ZDRAVJE
Sodobna medicina in tehnologija sta sposobni rešiti akutni dogodek na srcu, ampak če zdravljenju ne sledita ambulantna in vseživljenjska rehabilitacija, je to nedokončana zgodba. Zato so koronarni klubi nenadomestljiva podpora bolnikom in njihovim družinam.
To dejstvo so ob 40. obletnici Koronarnega kluba Ljubljana poudarili tako kardiologi kot bolniki s srčno-žilnimi boleznimi. Vključitev v program kardiovaskularne rehabilitacije namreč podaljša preživetje, zmanjšuje tveganje za zaplete ali vnovični infarkt, predvsem pa izboljša kakovost življenja.
-
Starost je nekaj dobrega
V Cankarjevem domu v Ljubljani je konec septembra potekal največji dogodek za starejše v Evropi, tokrat že 21. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Rdeča nit strokovnega programa je bila digitalizacija. Poleg okroglih miz o aktualnih temah, številnih delavnic in predavanj je bilo živahno tudi na odprtem odru, kjer so potekali glasbeni, pevski in plesni nastopi. Na slavnostnem odprtju, ki so ga pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, so nastopili Združeni otroški in mladinski zbor OŠ Majde Vrhovnik pod...
Zaupajmo v to, kar je proizvedeno pri nas
Projekt Zelene verige temelji na povezovanju lokalne ponudbe in lokalne potrošnje hrane in s tem samooskrbe v regiji. V središču je sezonska hrana, ki je pridelana in predelana ter distribuirana in porabljena v lokalnem okolju ter posledično zahteva manj skladiščenja in prevozov, z vnaprejšnjimi dogovori o dobavi pa je mogoče zmanjšati presežke v pridelavi in količine zavržene hrane.
Kratke nabavne verige vplivajo na kakovost prehrane in posledično na zdravje ljudi, v gostinstvu, turizmu in kmetijstvu pa tudi na povečanje dodane vrednosti. Z mislijo na to se je v sklopu projekta Zelene verige septembra v Ljubljani odvila prva vseslovenska borza lokalno pridelanih živil. Na njej so podatke o ponudbi in povpraševanju med seboj izmenjali ponudniki lokalnih kmetijskih pridelkov in predstavniki šol ter gostinskih in turističnih lokalov. Sodelovalo je 54 pridelovalcev in deset zadrug.
Četrt stoletja skrbi za varno bivanje
AKTUALNO
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ) ima v lasti največ oskrbovanih stanovanj in namenskih najemnih stanovanj za starejše. Letos praznuje 25. obletnico delovanja, ki so jo slovesno proslavili ob odprtju 60 novih oskrbovanih stanovanj na Bledu.
Sklad se je leta 1996 preoblikoval iz nekdanjega stanovanjskega sklada pokojninskega zavoda. Direktor mag. Andrej Hudoklin v četrtstoletni zgodovini kot eno večjih prelomnic izpostavlja leto 2001, ko je sklad kot prvi v Sloveniji zgradil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji. Danes jih je že 469 v 19 krajih. »Morda se pomembna prelomnica izrisuje tudi v letošnjem letu, ko se zaradi zaostrenih razmer na nepremičninsko-gradbenem trgu, mislim predvsem na visoke cene zemljišč, gradbenega materiala in storitev, srečujemo s številnimi...
-
Demenca je ena od bolezni, ki se je še vedno drži stigma, čeprav po vsem svetu najhitreje narašča prav število oseb z demenco. Po mnenju družinskih zdravnikov pri nas ni širše družine, kamor še ne bi vstopila. Še vedno pa veliko ljudi nima diagnoze, zaradi česar ne morejo dostopati do zdravljenja, prav tako imajo premalo podpore družine, saj kar 90 odstotkov bolnikov z demenco živi v domačem okolju.
Za preprečevanje stigme in večjo ozaveščenost o demenci združenje Spominčica širi mrežo demenci prijaznih točk v javnih ustanovah (lekarnah, bankah, poštnih poslovalnicah, knjižnicah, trgovinah, zdravstvenih domovih, domovih za starejše občane, upravnih enotah, centrih za socialno delo, gasilskih in policijskih postajah …). V petih letih so jih ustanovili že 400. Na točkah lahko bolniki in svojci dobijo informacije o različnih storitvah ter pomoč, če jo potrebujejo.
-
Skoraj ga ni med nami, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju srečal z bolečinami v križu, okorelimi in slabo gibljivimi sklepi in bolečimi mišicami. Poleg premalo dejavnega življenja, dolgotrajnega sedenja in nepravilne drže telesa ter povečane telesne teže so najpogostejši krivec za te težave degenerativne spremembe, ki povzročajo propadanje sklepov, organov in tkiv.
Staranje vpliva na obrabo hrustanca, kar nam otežuje gibanje in povzroča bolečine. Največkrat jih občutimo v križu, vratu, kolkih, kolenih, pravzaprav pa lahko boli vsak sklep. Blage sklepne bolečine večinoma minejo same od sebe, še posebej, če se izogibamo določenim gibom, ki jih povečujejo. Včasih pomaga že previdno razgibavanje otrdelih sklepov ali topli obkladki, na primer pri artrozi.
