Koga predstavlja to spominsko obeležje?

Odgovor pošljite do 16. februarja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Med prispelimi odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel majico Vzajemnosti.

Odgovor iz januarske številke: Bronast kip pisatelja Borisa Pahorja stoji v ljubljanskem parku Tivoli.

Nagrado prejme: Franc Pevec, Ljubljana.

Čestitamo!

Letos mineva 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je zasnoval urbanistični načrt nekega slovenskega mesta. Katerega?

Odgovor pošljite do 16. februarja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.

Rešitev iz januarske številke: Ivan Tavčar je bil pisatelj, odvetnik, politik, od leta 1911 do 1921 pa tudi ljubljanski župan.

Želite sodelovati v raziskavi?

Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pod vodstvom dr. Milice Gregorič Kramberger, vodje Centra za kognitivne motnje, poteka projekt z naslovom Natančne medicinske intervencije pri Alzheimerjevi bolezni ali na kratko PMI-AD. To je mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih sodelujejo še strokovnjaki iz Švedske, Nizozemske, Danske in Romunije, ki iščejo individualne pristope pri obravnavi oseb z alzheimerjevo boleznijo. K sodelovanju v klinični raziskavi vabijo osebe, stare od 55 do 80 let, ki ne jemljejo zdravil za demenco in nimajo psihiatričnih ali rakavih bolezni, v preteklosti niso doživele možganske kapi in so pri sebi začele opažati težave s spominom in pešanje umskih sposobnosti. Prav tako lahko sodelujejo le tisti, ki v telesu nimajo srčnega spodbujevalnika ali kovinskih tujkov, ki niso združljivi s preiskavo MR. Prostovoljci bodo opravili pogovor pri psihologu, presejalne teste in laboratorijske teste na biomarkerje alzheimerjeve bolezni ter slikanje glave.

Zdravje 

Zaradi počasnega razvoja je rak na materničnem vratu eden redkih rakov, ki ga lahko preprečimo z rednimi ginekološkimi pregledi, pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in cepljenjem proti HPV.

Zato je pomembno, da odrasle ženske redno obiskujejo ginekologa oziroma se odzovejo vabilu na presejalni pregled v sklopu državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA). Ravno po zaslugi presejanja se je v zadnjih 15 letih število na novo odkritih primerov tega raka pri nas več kot prepolovilo. Preventivni pregledi z odvzemom brisa materničnega vratu (test PAP) namreč omogočajo odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjo obliko raka, saj se prvi znaki razvijejo precej pozno.

POISKALI SMO ODGOVOR

V uredništvo pogosto dobivamo najrazličnejša vprašanja bralk in bralcev. Če je le mogoče, se potrudimo, da najdemo odgovore nanje. Tiste, za katere menimo, da bi koristili tudi preostalim bralcem, bomo objavljali v reviji.

Bralka iz okolice Kočevja je po telefonu potožila, da ne ve, kako naj še varčuje, da bodo zneski na položnicah za stanovanjske stroške čim nižji. Z možem živita sama v precej veliki hiši. Pravi, da redno ugašata luči, tudi radiatorje odpirata »varčno«, pa so zneski na položnicah vseeno visoki.

Lojze Grčman: Na spletni prižnici

Bog deluje tudi po spletu, je prepričan Martin Golob, priljubljen katoliški duhovnik mlajše generacije, ki nagovarja ljudi in širi oznanilo tudi s pomočjo sodobne tehnologije. Kjer koli je do zdaj služboval, je s svojim prisrčnim in vedrim pristopom navdušil krajane ne glede na njihovo versko prepričanje. Od koronačasa naprej je s spletnimi prenosi maš in blogi pridobil številne sledilce. V knjigi poleg spodbud o duhovnih in življenjskih temah odkriva tudi svojo zasebno plat, razmišljanja in čustva. (Založba Družina, 22,90 evra)

Zdravje

Demenca postaja velik zdravstveni, socialni in finančni problem naše družbe, saj poleg bolnika prizadene vso družino. Pri zdravljenju je ključno hitro odkrivanje bolezni, vendar pa veliko ljudi z demenco ostane brez diagnoze ali jo dobijo zelo pozno.  

Na to so ob predstavitvi rezultatov znanstvenega testiranja v projektu Pomni opozorili predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani Zvezdan Pirtošek, soustanovitelj podjetja BrainTrip Jurij Dreo, zdravnik družinske medicine Primož Kus in predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec. Kar nekaj let traja, preden bolnik težave s spominom ali upadanjem miselnih sposobnosti zaupa družinskemu zdravniku, ki ga lahko le napoti do specialistov nevrologov in psihiatrov. Ti pa lahko kvečjemu blažijo posamezne simptome. Demence namreč še ne znamo pozdraviti, sta se pa v zadnjem letu pojavili novi zdravili, ki vlivata nekaj več upanja, da bo to kdaj v prihodnosti mogoče. Eno od zdravil je lecanemab, ki ga je v začetku januarja odobrila ameriška agencija za hrano in zdravila in vpliva na upočasnjevanje kognitivnega nazadovanja ljudi z alzheimerjevo demenco. Vendar bo na širšo uporabo treba še počakati, prav tako bo treba upoštevati morebitne stranske učinke.