Bolezni srca in ožilja vplivajo na spolnost
Motnja erekcije ni le neprijetna težava, ki pogosto vodi k slabemu psihičnemu počutju in partnerskim težavam, lahko je tudi zgodnji kazalnik bolezni srca in ožilja.
Spolnost je ključnega pomena za kakovostno partnerstvo in je pomemben del življenja. Ne zadovoljuje le osnovnih osebnih potreb, temveč pripomore k boljšemu zdravju, pozitivnim medosebnim odnosom, splošnemu dobremu počutju in pozitivni samopodobi. Pri srčno-žilnih bolnikih in njihovih partnerjih se težave v spolnosti pojavljajo pogosteje, in sicer kot vzrok in posledica bolezni. Podatki kažejo, da se erektilna disfunkcija pojavi od sedem do deset let pred srčno-žilnimi zapleti. Zato je pomembno, da moški te težave jemljejo resno: če spolni ud pogosto ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, kot bi si želel, za dokončanje spolnega odnosa, je pomembno, da obišče zdravnika in se o tem pogovori, je poudaril specialist kardiologije in interne medicine Marko Gričar, dr. med., na spletnem seminarju, ki ga je pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
-
Čeprav je bilo 16. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti namesto konec pomladi tokrat na pragu jeseni in se dolgi dve leti nismo videli, pa tudi manj nas je bilo kot običajno, se to pri vzdušju ni poznalo. Zelo lepo je bilo videti znane obraze in hkrati spoznavati nove.
Že doma smo naročili sončno vreme in dobro voljo – in obojega je bilo vse štiri dni v izobilju. Tako kot petja, saj so nas (različni, a vsi odlični) lokalni glasbeniki pozdravili že v hotelu Pinija v Petrčanah pri Zadru, kjer smo bili nastanjeni, nas spremljali na ladji in zabavali ob večerih. Nekaj posebnega pa je bil koncert dalmatinskega latino šarmerja Davorja Radolfija, ki si je vzel čas tudi za klepet – med drugim o tem, kako so mu všeč slovenska hrana in še posebej vina.
-
Da bo naš imunski sistem kos vsem izzivom, ki ga čakajo v hladnejšem obdobju leta, velja upoštevati smernice, na katere sta udeležence srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Zadru spomnila zdravnika Anej Kokovnik in Cene Jerele iz UKC Ljubljana.
Za dobro telesno odpornost so pomembni:
- Raznolika in zdrava prehrana in dovolj tekočine. Posodobljena prehranska piramida posnema sredozemski način prehranjevanja. To pomeni, da uživamo sezonska živila, po možnosti pridelana v naši okolici, čim več zelenjave in sadja, stročnic in polnozrnatih žit. Obroki naj bodo pestri in ne preobilni. Večkrat na teden jejmo ribe in pusto meso (perutnina, jagnjetina, zajčje meso …), uporabljajmo kakovostne maščobe, kot je oljčno olje, pogosteje jejmo oreške, medtem ko naj bodo rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki in sladice na krožniku...
-
Tanja Mlakar: Vsiljivka v družini
Vsiljivka iz naslova je demenca, ki se prikrade v družino in vsem članom obrne življenje na glavo. Knjiga je napisana po resničnih dogodkih, zato realistično prikazuje, kako se svojci vsak po svoje spopadajo s hudo preizkušnjo, njihove stiske, občutke strahu in nemoči pa tudi čustvene trenutke in ljubeč odnos zlasti vnukinj do bolne babice. In izkaže se, da kljub naporom ob vsakdanjih obveznostih in skrbi za ostarele starše nedobrodošla vsiljivka le še utrdi medsebojne vezi. (Založba Družina, 19,90 evra)
-
Duševnih motenj še vedno velik del javnosti ne prepoznava kot zdravstveno težavo, pač pa jih enači s psihosocialnimi pritiski ali stresom, so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarili strokovnjaki. Ob tem pa po pandemiji covida-19 ugotavljajo več primerov duševnih stisk, zlasti anksioznosti in depresivnih motenj.
Za iskanje učinkovite pomoči morajo ljudje s težavami vedeti, kje jim je na voljo kakšna služba in kaj od posameznih oblik pomoči lahko pričakujejo. Pri nas v sklopu zdravstvenih domov deluje 17 centrov za duševno zdravje odraslih in 18 za otroke in mladostnike, kmalu naj bi jih imele vse regije. Smiselno je poiskati strokovno pomoč, kadar težav sami ali ob pomoči drugih ne morete razrešiti in vas obremenjujejo do te mere, da vidno poslabšujejo razpoloženje in vedenje, posledično pa se slabša vaše vsakodnevno delovanje, odnosi z bližnjimi in kakovost življenja. Pomoč in nasvet lahko poiščete zase ali za svoje bližnje, pri tem ni vedno nujno potrebna napotnica. Lahko pa vas v center napotijo tudi vaš osebni zdravnik, zdravniki specialisti, center za socialno delo ali druge službe.
-
V Tübingenu je 5. novembra 1583 izšla Dalmatinova Biblija, prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino.
Osmega novembra 1999 je v 101. letu starosti umrl Leon Štukelj, pravnik, telovadec in olimpionik.
Baron Anton Codelli je 15. novembra 1898 v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil.
Šestnajstega novembra 1887 je umrl pisatelj, pesnik, dramatik in jezikoslovec Fran Levstik.
V Ljubljani so 19. novembra 1865 odprli otroško bolnišnico z 12 posteljami.
Podari organ – podari življenje
Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku, saj mu podarimo življenje, poudarjajo na zavodu Slovenija-transplant. Za marsikaterega hudega bolnika je edina rešitev presaditev darovanega organa, če seveda najdejo primernega darovalca v registru domačih darovalcev ali mednarodni mreži izmenjave organov Eurotransplant. Za posmrtno darovanje organov in tkiv za namen zdravljenja se lahko za časa življenja opredeli vsakdo ali pa se z darovanjem strinjajo svojci umrlega.
Izjavo o posmrtnem darovanju lahko vsakdo, starejši od 15 let, podpiše na večini območnih enot Rdečega križa in v nekaterih zdravstvenih zavodih in lekarnah. Seznam je objavljen na spletni strani zavoda Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant (http://www.slovenija-transplant.si). Tisti z veljavnim digitalnim potrdilom pa tudi prek portala e-uprava. Morebitni pomisleki o starosti, zdravju in o tem, ali so naši organi sploh primerni za darovanje, so odveč, saj se primernost posameznega organa ali tkiv presoja posamično. Odločitev je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja, vidi jo lahko le pooblaščena oseba. Na enak način se lahko vsakdo izrecno opredeli proti darovanju.
-
Najboljši kruhi iz domačih peči in pečic
Kruh je verjetno edino živilo, ki ga poznajo ljudstva vseh ras in kultur, prvi zapiski o kruhu na Slovenskem segajo v 13. stoletje. Da znamo Slovenci speči dober kruh, vsako leto dokazujejo udeleženke in udeleženci na tekmovanju Naj Fala kruh. Sredi oktobra so spet izbrali tri najboljše domače pekovke, ki so vsaka v svoji kategoriji prejele naziv Naj Fala Kruh 2022. Najboljši pšenični kruh je že drugo leto zapored spekla Antonija Plešec. Da ga je na tekmovanje prinesla naravnost iz pečice, je vstala že ob pol dveh zjutraj.
-
Vrvež na 21. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je zadnje septembrske dni odvijal v Cankarjevem domu, je bil že skoraj podoben tistemu iz časov pred epidemijo koronavirusa. V treh dneh je festival obiskalo več kot 13.600 obiskovalcev, ki so se družili, uživali v kulturnih nastopih ter videli in izvedeli marsikaj novega.
Tako so imeli možnost poslušati številna predavanja in okrogle mize v okviru strokovnega in izobraževalnega programa, si ogledati ponudbo razstavljavcev, si izmeriti raven krvnega tlaka in sladkorja v krvi ali pregledati sluh, se seznaniti s storitvami portalov eUprava in zVem ter oddati zahtevek za brezplačno pridobitev mobilne identitete smsPASS ali digitalnega potrdila SIGEN-CA. Ogledali so si lahko razstavo najboljših fotografij z dveh natečajev ter pevske in plesne nastope več kot 75 skupin folklornih društev in društev upokojencev iz vse Slovenije. Za medkulturno popestritev so poskrbeli člani društva Pučko Otvoreno učilište Ante Babič iz Umaga iz Hrvaške, Međimursko kulturno umetniško društvo Ivan Car iz Ljubljane je predstavilo ljudske popevke različnih narodov, člani Penzionerske pevačke grupe Nikola Badev in Penzioneri Kisela Voda – Skoplje iz Makedonije pa so zapeli in zaplesali.
Rehabilitacija je vseživljenjski proces
ZDRAVJE
Sodobna medicina in tehnologija sta sposobni rešiti akutni dogodek na srcu, ampak če zdravljenju ne sledita ambulantna in vseživljenjska rehabilitacija, je to nedokončana zgodba. Zato so koronarni klubi nenadomestljiva podpora bolnikom in njihovim družinam.
To dejstvo so ob 40. obletnici Koronarnega kluba Ljubljana poudarili tako kardiologi kot bolniki s srčno-žilnimi boleznimi. Vključitev v program kardiovaskularne rehabilitacije namreč podaljša preživetje, zmanjšuje tveganje za zaplete ali vnovični infarkt, predvsem pa izboljša kakovost življenja.
