BREŽICE

Člani Društva upokojencev Brežice, ki je s 1207 člani največje društvo v Posavju, so 18. marca opravili občni zbor. Po besedah predsednice Jožice Sušin so zastavljeni program v lanskem letu v veliki meri uresničili. Še naprej si bodo prizadevali za boljši položaj starejših: dostop in nižje cene oskrbe na domu, za več ugodnih najemnih stanovanj, vzpostavitev večgeneracijskega centra in dnevnega centra v Brežicah, več mest v brežiškem domu starejših in ustanovitev manjših enot tudi v drugih krajih v občini. Trudili se bodo za pridobivanje novih članov ter sodelovanje z drugimi društvi in občinskimi ustanovami.

Šola je zakon!

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli novo stalno razstavo o šolstvu na Slovenskem od prazgodovine do sodobnosti. Popelje nas skozi trinajst zgodovinskih obdobij, in sicer od najzgodnejših oblik izobraževanja, ki so potekala na način »glej in se uči«, do pojava učiteljskega poklica (da so se pojavili zelo zgodaj, priča napis na nagrobniku iz rimskih časov). Spoznavamo prva pisala in načine opismenjevanja pa stroga šolska pravila, ki so veljala tako za deklice kot za fante od leta 1774, ko je Marija Terezija vpeljala splošno šolsko obveznost za...

Z Evropsko kartico ugodnosti lahko invalidi lažje in predvsem ceneje dostopajo do različnih storitev - turističnih, športnih, kulturnih ter prevoza doma in tudi v nekaterih državah Evropske unije. Zato je škoda, da jo pozna – in uporablja – premalo ljudi.

Evropsko kartico ugodnosti za invalide lahko na kateri koli upravni enoti v Sloveniji brezplačno pridobijo slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gluhoslepi, gibalno ovirane osebe, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter dolgotrajno bolni. Z njo lahko hitro in preprosto uveljavljajo popuste pri več kot 240 domačih ponudnikih. Kje in kolikšne popuste lahko uveljavijo, lahko preverijo na spletni strani http://www.invalidska-kartica.si/ ali prek mobilne aplikacije, ki jo na mobilni telefon naložijo na spletnih straneh iTunes ali Google Play. 

Da bi opozorili na to, kako pomembno je zgodnje odkrivanje kognitivnih sprememb za blaženje težav z demenco, podjetje BrainTrip s partnerji začenja neprofitni projekt POMNI. Poleg ozaveščanja pripravljajo tudi pilotni projekt, ki bo starejšim od 60 let omogočil brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence.

Petsto prostovoljcem bodo s šestimi presejalnimi testi preverili umske sposobnosti (spomin, koncentracijo, govorne veščine, sposobnost načrtovanja in podobno). Udeleženci bodo reševali določene miselne naloge na petih mednarodno uveljavljenih psiholoških in vedenjskih vprašalnikih, ki so se izkazali kot dobri za zgodnjo zaznavo demence (MoCA, ADAS-cog, ACE-III, Phototest, Eurotest). Pri šestem testu pa ne gre za vedenjsko ocenjevanje umskih ali spominskih sposobnosti, pač pa za neposredno meritev delovanja možganov s pomočjo neinvazivne metode, imenovane EEG (elektroencefalografija). Udeležencem bodo merili električno aktivnost možganov s t. i. BrainTripovim demenčnim indeksom (BDI), ki je plod slovenskih raziskav in je že dobila mednarodni certifikat, da jo lahko uporabljajo kot medicinsko napravo. Meritev BDI je kratka in neboleča, do zdaj so jo že preizkusili pri več kot 200 prostovoljcih iz različnih domov za starejše. Testiranja v različnih krajih Slovenije bodo začeli v aprilu. 

Glavkom je potuhnjena bolezen: dolgo ne povzroča težav, ko pa napreduje, povzroči nepovratno okvaro na vidnem živcu. Je celo drugi najpogostejši vzrok za slepoto, ki pa bi jo lahko preprečili, če bi težave pravočasno opazili. S starostjo se veča možnost, da pride do okvar vidnega živca, zato so nujni redni in temeljiti oftalmološki pregledi.

Glavkom je počasi napredujoča okvara vidnega živca zaradi postopnega propada živčnih vlaken, ki povzroča značilne poškodbe vidnega polja. Bolnikom se pred očmi pojavljajo črne packe, blede barve, imajo zamegljen vid ali pa vidijo samo del celotne slike – običajno je najdlje ohranjen centralni del vida. Z napredovanjem bolezni je območje, ki ga vidijo, vse manjše. Pogosto so občutljivi za močno svetlobo, potrebujejo dalj časa, da se prilagodijo svetlobnim spremembam, težko prenesejo prehod iz svetlega v temen prostor. Značilna je izguba kontrasta, ne morejo ugotoviti, koliko je na primer mleka v beli skodelici, težko berejo podnapise na televiziji.