-
Prvega julija 1962 sta Ruanda in Burundi postali neodvisni državi.
Petega julija 1946 so na modni reviji v Parizu predstavili dotlej najdrznejše dvodelne kopalke, bikinke. Podobno oblačilo pa so odkrili na športnicah, upodobljenih na mozaikih iz 4. stoletja v mestu Piazza Armerina na Siciliji.
Devetega julija 1762 je Katarina II. Velika postala ruska carica.
Botanik, politik, narodni buditelj in začetnik slovenskega alpinizma dr. Henrik Tuma se je rodil 9. julija 1858.
-
Pri katerem delu potrebujemo stroj na fotografiji?
Odgovor pošljite do 1. avgusta na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Eden izmed vas bo prejel majico Vzajemnosti.
Odgovor iz junijske številke: Samotežne sani služijo za dovažanje drv iz gozda, ponekod na Gorenjskem jim pravijo »artiče«.
Darilo prejme: Ema Prosenik, Celje.
-
Kdaj je bil odprt prvi avtocestni odsek v Sloveniji?
Odgovor pošljite do 1. avgusta na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz junijske številke: V naravnem rezervatu Ormoške lagune živi pet vodnih bivolov, ki skrbijo, da se območje ne razraste.
Darilo prejme: Jožica Božič, Izlake.
-
Meta Hočevar: Drobnarije
Meto Hočevar verjetno večina najbolj pozna kot gledališko režiserko, scenografko ali arhitektko. V osemdesetem letu njenega življenja pa je izšel njen literarni prvenec, v katerem niza okruške iz svojega življenja. Spomine pove tako, kot jih je doživela in razumela – kot mala deklica ali kot odraščajoče dekle. Včasih pa pusti, da jo odnese domišljija. Sama pravi, da »so meje med domišljijo in resničnostjo zabrisane in prav užitek je, ko se zabrišejo«. Zgodbe, ki so razdeljene na tri poglavja, dopolnjujejo njene miniaturne risbe. Tudi drobne, tako kot so drobne njene zgodbe, a veliko povedo. (Založba Mladinska knjiga, 24,99 evra)
Namesto izgovorov poiščimo strokovni posvet
Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. A več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti, pravijo v Združenju slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je začelo ozaveščevalno kampanjo za zgodnje odkrivanje raka.
Namenjena je prav vsakemu med nami, saj odgovornost za svoje zdravje nosi vsak posameznik, od našega ravnanja je odvisno, kako hitro zdravniki odkrijejo bolezen. Kampanjo so poimenovali #BREZizgovorov, saj veliko ljudi sicer zazna spremembe na telesu ali v počutju, a jih prezre, češ da bodo že same minile; kriv je stres; saj se bo samo zacelilo; ko se bom spočila, bo bolje; najbrž je kriva prebava; saj to je normalno v mojih letih ... Ko pa težave ne minejo, je pogosto že prepozno. Zato združenja onkoloških bolnikov pozivajo: naučite se prepoznati prve znake najpogostejših rakavih obolenj. Ob opaženi spremembi ali bolečini namesto izgovorov poiščite strokovni posvet.
-
Imunsko pogojene vnetne bolezni
Imunsko pogojene vnetne bolezni, med katere uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), ter vnetna revmatska obolenja (revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis) bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave, a so ob hitri diagnozi in zdravljenju obvladljive.
Bolnikom so pri nas na voljo vse napredne oblike zdravljenja. Na primer pri zdravljenju luskavice, ki je najpogostejša med vnetnimi obolenji, so v zadnjih letih dosegli velik napredek. Bolniki z napredovalo obliko, ki so pred tem potrebovali bolnišnično zdravljenje, lahko zdaj ob domači terapiji živijo normalno življenje.
-
Previdno pri dvigih gotovine v tujini
Pri dvigu gotovine na bankomatu v tujini vas lahko doletijo višji stroški, saj lastniki bankomatov zaračunavajo nadomestila v višini deset evrov ali več. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da si vzamete čas, preudarno izberete bankomat in zbrano preberete vse, kar piše na zaslonu med postopkom dvigovanja.
Denar dvigujte z debetno kartico, ne s kartico z odloženim plačilom (kreditno kartico). Pred odhodom v tujino preverite višino nadomestil svoje banke za dvige gotovine v tujini za različne tipe kartic. Izognite se bankomatom, ki zaračunavajo dodatno provizijo, kot so bankomati Euronet. V državah zunaj evroobmočja na bankomatu vedno izberite lokalno valuto brez konverzije oziroma s konverzijo po tečaju svoje banke – to velja tako za dvig na bankomatu kot pri plačilu na POS-terminalu, ko plačujete s kartico. Pri sebi imejte vedno nekaj gotovine – za prve nakupe, taksi in podobno.
-
Med starejšimi je veliko takih, ki ne uporabljajo sodobnih komunikacijskih sredstev, zato imajo več težav pri iskanju informacij in dostopu do storitev javne uprave, bančnih in še posebej zdravstvenih storitev. Razmer zagotovo ne bodo izboljšali digitalni boni, ki so za nekatere začeli veljati 15. junija. A še zdaleč ne za vse.
Po zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je sprejela prejšnja vlada, so do digitalnega bona ’22 v višini 150 evrov poleg osnovnošolcev v zadnji triadi, dijakov in študentov upravičeni tudi odrasli, starejši od 55 let. Vendar le tisti, ki se bodo prej udeležili tečaja digitalnih veščin. Število mest pa je omejeno.
S stroko in odgovornostjo nad covid
Število okužb s covidom-19 se povečuje tako pri nas kot drugje po svetu in pričakovati je, da bo še naraščalo. A razmere niso dramatične, saj je pri okužbah z zdaj znanimi različicami virusa SARS-CoV-2 manj hujših potekov bolezni in smrti.
Predvsem pa jih bomo laže obvladovali tudi zato, ker smo v zadnjih dveh letih in pol pridobili »kapital imunosti«, ki je posledica cepljenja, prebolevnosti in hibridne imunosti. Obveznega cepljenja proti covidu-19 ne bo, prav tako vlada ne namerava uvajati množičnega testiranja oziroma pogoja PCT, računa pa na odgovorno vedenje državljank in državljanov. Tako bi lahko povzeli razpravo o aktualnih izzivih prihodnjega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, ki je konec junija potekala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Lahko izumimo tisoč besed, strah bo še vedno ostal
NAŠ POGOVOR
Slovenski knjižni jezik je relativno mlad, ne govori ga ravno veliko ljudi, pa vendar ni bojazni, da bi kar izginil ali da bi ga izpodrinili »večji« jeziki, je prepričan jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko skrbimo za slovenščino, skrbimo tudi za jezikovno raznolikost. Za slovenščino pa bo težko poskrbel kdo drug kot prav mi. Besed se ne bi smeli bati, še doda. Če bomo v svojem življenju izhajali iz osebne etike in pristnega občutka za sočloveka, ne pa iz predsodkov in strahov, potem tudi s poimenovanji ne bomo imeli nobenih težav.
