Zobozdravniki opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje ustno zdravje, vzdržuje ga s primerno ustno higieno in pravočasnim obiskom zobozdravnika, oni pa nam pomagajo obdržati zdrave zobe skozi vsa življenjska obdobja.

Posebej pomembna je skrb za dobro ustno zdravje v starosti, saj nam zagotavlja kakovostno življenje (od žvečenja, požiranja, govora, prehrane do pozitivne samopodobe in druženja) ter preprečuje bolečine. Vendar pa imajo starejše ter slabovidne in slepe osebe zaradi slabših ročnih spretnosti in motenj vida pogosto težave pri vzdrževanju ustne higiene. Stanje slabšajo tudi nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba zdravil, katerih stranski učinek so suha usta. Stomatologi jim predlagajo, naj oščetkajo zobe dvakrat na dan (dve do tri minute z mehko ščetko in zobno kremo s fluoridi, priporočljiva je tudi uporaba medzobnih ščetk, če je zob še veliko) oziroma vsak dan temeljito očistijo protezo. Če je le mogoče, naj vsaj enkrat na leto obiščejo zobozdravnika, sicer pa naj si enkrat na mesec pregledajo ustno sluznico in skrbijo za to, da bodo usta ves čas primerno vlažna.

Že pri vsakdanjih opravkih v trgovini, banki ali pri zdravniku je pomembno, kako hitro smo zmožni slediti in se prilagajati spremembam. Ali povedano drugače – kako dobro se znajdemo v digitalnem svetu, kako obvladujemo sodobno tehnologijo. Da imajo starejši z digitalnimi postopki največ težav, govorimo že vsaj desetletje, kljub temu pa digitalni razkorak med tistimi, ki so del digitalne družbe, in tistimi, ki niso, s starostjo vedno bolj narašča.

Da smo v koraku z digitalnim svetom, moramo uporabljati mobilne aplikacije, za kar pa potrebujemo pametne telefone. Vendar je za marsikoga njihova uporaba prezapletena, poleg tega si številni ne morejo privoščiti dražjih aparatov in jim je tako rekoč onemogočen dostop do cenejših e-plačil ali hitrejšega naročanja na zdravstvene storitve ali enostavnejšega pridobivanja uradnih dokumentov. 

Manj tipični znaki parkinsonove bolezni

Bolniki, ki imajo parkinsonovo bolezen, počasi napredujočo nevrodegenerativno možgansko bolezen, običajno obiščejo nevrološko ambulanto šele takrat, ko sami ali njihovi bližnji opazijo hujše motorične težave. Najpogosteje gre za nehotene gibe, tresenje, težave pri hoji, počasnost, zategnjenost. Vendar pa ima bolezen različne obraze in pri nekaterih bolnikih bi lahko na to bolezen posumili že prej, na primer ob nemotoričnih znakih, kot so bolečine v križu, ramenih ali okončinah, težave pri uriniranju ali erektilna motnja, bolečina v prsih, omotice, tesnoba, depresija, zaprtje ipd.

Aktualno

V zadnjem času smo v uredništvo Vzajemnosti prejeli kar nekaj pripomb bralcev v zvezi z brezplačnimi avtobusnimi prevozi upokojencev. Na nekaterih relacijah, zlasti proti morju in Gorenjski, je pogosto velika gneča, zato ne morejo na določen avtobus, poleg tega pa naj bi imeli pri prevozu prednost potniki s kupljenimi vozovnicami.

Dogaja se tudi, da avtobus na kakšnem postajališču sploh ne ustavi, ker je potnikov že preveč. Zaradi tega prihaja med vozniki in potniki pa tudi med potniki samimi do nezadovoljstva in prepirov. Eden od bralcev nam je celo napisal, da se morajo »potniki z rdečo kartico postaviti v drugo vrsto kot ostali, kar je diskriminatorno do starejših«. Nekateri starejši potniki se znajdejo tako, da sedež predhodno rezervirajo, za kar odštejejo poldrugi evro, ali pa se odločijo za potovanje z vlakom.  

Drugega aprila 1792 je dolar uradno postal denarna enota Združenih držav Amerike.

Tretjega aprila 1945 je Rdeča armada osvobodila Mursko Soboto.

Dvanajst zahodnih držav je 4. aprila 1949 ustanovilo zvezo Nato, vojaško-politično organizacijo držav za sodelovanje na področju obrambe.

Četrtega aprila 1968 je bil v atentatu ubit Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik, borec za državljanske pravice in nobelovec.

Petega aprila 1998 so na Japonskem odprli most Akaši-Kaikjo, ki povezuje otoka Šikoku in Honšu ter je najdaljši viseči most na svetu.

Ali prepoznate predmet na fotografiji? Za kaj so ga uporabljali?

Odgovor pošljite do 15. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.

Odgovor iz marčne številke: Na fotografiji je brana, ki jo kmetje uporabljajo za rahljanje zemlje po oranju.

Darilo prejme: Cvetka Štalekar, Vojnik.

Čemu je namenjena Morsejeva abeceda?

Odgovor pošljite do 15. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.

Rešitev iz marčne številke: Novelo Starec in morje je napisal Ernest Hemingway.

Darilo prejme: Martin Frankovič, Leskovec pri Krškem.

Čestitamo!

Isabel Allende: Paula

Izjemen, čustven avtoportret, pravijo literarni kritiki o romanu, ki ga je znana južnoameriška pisateljica napisala ob hčerini bolniški postelji. In hkrati je to njena najbolj ganljiva in osebna knjiga. V želji, da bi hčer prebudila iz globoke nezavesti, je začela pisati zgodbo o svoji družini, odnosih, spominih, mističnih izkušnjah, skrivnostih in tudi zgodbo o upanju in sreči. Kot je dejala sama, jo je pisanje rešilo popolnega obupa, pomagalo ji je razumeti in sprejeti, kaj se je zgodilo. (Založba Sanje, 29 evrov)