-
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. Starostna meja, pri kateri naj bi se na splošno začela starost, ni določena, na primer v Sloveniji za mejnik velja 65 let.
Četrtega oktobra 1582 je papež Gregor XIII. uvedel gregorijanski koledar (imenovan tudi krščanski ali zahodni koledar, sončni koledar), ki ga še vedno uporabljamo. V nekaterih državah je tega leta zato 4. oktobru sledil 15. oktober.
S podpisom londonskega sporazuma so 5. oktobra 1954 Svobodno tržaško ozemlje razdelili med Jugoslavijo in Italijo.
Ohranimo spomin in varujmo okolje
Slovenci se svojih pokojnih zelo radi spominjamo s prižiganjem sveč na grobovih in ob spominskih obeležjih. Vsako leto jih prižgemo več kot 16 milijonov in tako ustvarimo na tone odpadkov. Vendar pa lahko spomin nanje dostojno počastimo tudi na drugačen način, saj se ozaveščanje o varovanju okolja počasi seli tudi na pokopališča.
Mnoge družine se dogovorijo, da ob dnevu spomina na mrtve na grob postavijo omejeno število sveč. Velikokrat so to elektronske in solarne sveče, ki imajo sicer daljšo življenjsko dobo, a je njihove sestavne dele pogosto težje reciklirati. Lahko se odločimo za nakup biorazgradljive (kompostilne) nagrobne sveče iz rastlinskega voska, ki jo po uporabi odvržemo v zabojnik za biološke odpadke, papirnate sveče, narejene iz negorljivega in vodoodpornega papirja, ali sveče iz voska, recikliranega iz odpadnega olja.
-
Gibanje je življenje
Aktivna krema NODOL® z naravnimi učinkovinami, kot so arnika, bela vrba, aloja, MSM in vražji krempelj, učinkovito odpravlja bolečine v sklepih, hrbtenici in mišicah. Primerna je za vsakodnevno uporabo, saj je naravna, zato ne škodi jetrom in ledvicam. Uporabljajo jo lahko vsi, ki se občasno ali redno srečujejo z bolečinami.
Krvna slika odkrije marsikaj
Krvna slika je najbolj kompleksna preiskava, ki daje zdravniku popolne informacije o tem, kaj se dogaja v bolnikovem telesu. Je kraljica med preiskavami, pravijo hematologi, poleg tega pa tudi poceni, saj stane le osem evrov, naredijo pa jo lahko v laboratoriju vsakega zdravstvenega doma.
Družinski zdravnik pa vendar mora biti dosegljiv
Podaljševanje življenjske dobe prinaša tudi daljše dejavno življenje. Je velik, a krhek civilizacijski dosežek, ki se v vojnah, ekonomskih in zdravstvenih krizah lahko hitro zniža, opozarja doc. dr. Božidar Voljč, specialist družinske medicine in diplomant javnega zdravstva. Bil je direktor zdravstvenih domov Kočevje in Ribnica in Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, minister za zdravje v prvi in drugi slovenski vladi ter član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije. Že 24 let je član Komisije RS za medicinsko etiko, drugi mandat je njen predsednik.
Fotografija pove več kot tisoč besed
»Fotografija je zapis določenega trenutka v neskončnem času,« pravi Viktor Šmid iz Zgornjih Dupelj, ki je vajen svet opazovati skozi objektiv fotoaparata. Shranjenih ima več 120 tisoč fotografij, največ je prizorov iz narave, uličnih prizorov in portretov.
Prve izkušnje si je še kot srednješolec nabiral z ruskim fotoaparatom Smena 8, od takrat jih je zamenjal že kar nekaj. Kot inženir informatike se je hitro spoprijateljil z digitalno fotografijo in urejanjem fotografij na računalniku. Zanima ga zlasti eksperimentiranje s svetlobo in izrezi, saj pravi, da lahko tako najbolj pokaže dinamičnost.
-
Krema za izenačitev tena ima kar 95 odstotkov sestavin naravnega izvora. Poskrbi za brezhibno polt, ublaži videz rdečice in zmanjša pojav pigmentnih madežev in mozoljev. Izvleček nordijskega bora in vlažilna mešanica kožo vlažita in negujeta.
Med tistimi, ki boste navedli, izvleček katere rastline vsebuje krema, bomo izžrebali pet nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. septembra pošljite na dopisnici na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
-
Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam
»Vendarle so vsi izgubljeni in ukradeni otroci tudi naši otroci. Odgovorni smo zanje,« pravi avtorica, ki je temeljito raziskala usode slovenskih ukradenih otrok. Številne so med drugo svetovno vojno odpeljali v Nemčijo, nekatere najmlajše so prek nacistične organizacije Lebensborn posvojili nemški starši. Pretresljiv roman temelji na teh resničnih zgodbah. Hkrati je to tudi osebna zgodba srednješolke, ki po nonini smrti raziskuje družinsko zgodovino. Zanima jo zlasti usoda tete, ki je med drugo svetovno vojno kot majhna deklica izginila in po kateri nosi ime. (Založba Miš, 29,95 evra)
-
ŠMARJE PRI JELŠAH
Članice in člani Društva upokojencev Šmarje pri Jelšah, trenutno jih je 480, so na občnem zboru pregledali uresničitev lanskega dela. Iz poročila, ki ga je podal predsednik Franc Novak, je bilo razvidno, da načrt zaradi epidemije ni bil popolnoma uresničen. Prostovoljci so bili z osamljenimi člani v stikih po telefonu. Lani je Občina Šmarje pri Jelšah pridobila osebni avtomobil Prostofer, ki ponuja prevoz starejšim po raznih opravkih. Uredili so tudi priklop na mestni plin za ogrevanje društvenih prostorov. (Besedilo: Milenka Blažević, foto: Anton Zaplata)
-
Svetila z novo energijsko nalepko
Od prvega septembra bodo morala biti vsa svetila, ki se bodo pojavila na trgu, opremljena z novo energijsko nalepko. Na njej bo poenostavljena lestvica od A do G, nova je tudi koda QR, ki jo potrošnik skenira s pametnim telefonom, in tako dobi dodatne informacije o izdelku.
Svetila, ki so v prodajalnah in spletnih trgovinah na prodaj že od prej, bodo lahko staro nalepko imela še do konca februarja 2023. Z novo energijsko nalepko so že opremljeni gospodinjski aparati in izdelki (pomivalni stroji, pralni in sušilni stroji, zamrzovalniki, vinske vitrine in zasloni) ter avtomobilske pnevmatike.
Soustvarjajmo dvajseti festival
V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo med 29. septembrom in 1. oktobrom odvijal 20. festival za tretje življenjsko obdobje. Tokrat bo v znamenju jubileja, ki bi ga pravzaprav morali slaviti že lani, pa tega niso dopuščale epidemiološke razmere.
Največja prireditev za starejše pri nas, s katero zaznamujemo tudi 1. oktober, mednarodni dan starejših, prinaša pester strokovni program o aktualnih termah. Zanimiva bo razprava na temo evropskega stebra socialnih pravic – Evropa po epidemiji. Program bo potekal v duhu iskanja načinov, kako v trenutnih razmerah dolgoročno in pozitivno vplivati na kakovost življenja starejše populacije in kako oblikovati bolj povezano, bolj vključujočo družbo, ki omogoča uspešno sožitje in socialno varnost vseh generacij.
