Med epidemijo koronavirusne bolezni so marsikateri, ki do zdaj z delom nevladnih organizacij niso bili seznanjeni, ugotovili, da so izredno koristni in učinkoviti pri blaženju posledic zaprtja javnega življenja. Že doslej so pogosto vskočile tam, kjer država ni (dobro) opravila svoje naloge, v zadnjem letu pa so postale na nekaterih področjih tako rekoč nepogrešljive. Vendar je na njihov račun slišati tudi kritike, predvsem zaradi financiranja.

Po podatkih krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je bilo konec lanskega leta registriranih 27.994 nevladnih organizacij (društva, zavodi in ustanove). Zanje se uporabljajo različni nazivi: NVO, neprofitne ali nepridobitne organizacije, volunterske oziroma prostovoljske organizacije, organizacije civilne družbe, kar nakazuje, da temelj njihovega delovanja ni pridobivanje dobička pač pa delujejo v splošno družbeno korist.

Ob prejemu nove pošiljke cepiva proti covidu-19 se začenja cepljenje starejših zunaj domov za starejše. V Zdravstvenem domu Novo mesto bodo cepljenje začeli že danes, v Slovenj Gradcu predvidoma v sredo, v Novi Gorici v četrtek. Zanimanja je več, kot pričakujejo odmerkov cepiva, opozarjajo.

Najprej so na vrsti za cepljenje proti covidu-19 osebe, starejše od 80 let, ki so pri svojih osebnih zdravnikih izrazile interes za cepljenje. Nekateri zdravstveni domovi tiste, ki ustrezajo kriterijem za cepljenje, kličejo tudi sami, da jih opozorijo na možnost cepljenja.

Pogosto jemljemo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je epidemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem opozarja še na nemoč posameznika, ki se pogosto ne znajde v primežu brezčutnega birokratskega aparata, predvsem pa na povečevanje revščine v družbi, česar pa Slovenija kot socialna in bogata država ne bi smela dopustiti.

Telovadba »1000 gibov« prek zaslonov

Že v 81 občinah delujejo skupine Šola zdravja, ki so pred epidemijo koronavirusne bolezni vsako jutro telovadile na prostem po metodi »1000 gibov«. Zaradi negotovosti, kako dolgo bo še veljalo omejeno gibanje, so v Društvu Šola zdravja posneli film z vajami. Šola zdravja vsako jutro ob 7.30 je na ogled na kanalu YouTube. Vsak dan ali ob določenih dnevih pa ga predvajajo tudi na nekaterih lokalnih televizijskih postajah. Katere so to, lahko preverite na https://solazdravja.com/2020/12/03/telovadimo-doma.

 Petra Pogorevc: Rac

Igra ni pretvarjanje, ampak hoja čez rob, tako kot življenje, pravi eden naših najbolj prepoznanih gledaliških in filmskih igralcev Radko Polič - Rac. Pred bralci odkritosrčno odstira tako lepe kot boleče dogodke iz zasebnega in poklicnega življenja, občasne pobege v samoto in včasih prav brutalne priprave na posamezne vloge … Zagotovo je to ena izmed boljše napisanih biografij, ki ohranja humor in sočen jezik, značilen za Raca, ki si je v mladosti bolj želel postati kirurg ali gozdar kot pa igralec.

 Na fotografiji, ki naj bi nastala okoli leta 1920, sta Peter in Antonija Pungartnik iz Ribnice na Pohorju s sinovoma, manjkata še sin Peter in hči Zofka. Za očetom, ki se je vrnil s soške fronte kot invalid, stoji sin Franc, njegova najstarejša hči Francka Jezeršek pa nam je poslala fotografijo.

 Mož Neže Obed, poročene Bogataj, iz Stare Oselice je padel v začetku prve svetovne vojne. Ostala je sama s štirimi hčerami, živele so v Žireh, preživljale so se s šivanjem in klekljanjem. Na fotografiji iz leta 1930 ali 1932 so mama Neža ter hčere: Ivanka (por. Manfreda), Olga (por. Čušin), Darinka (por. Sedej) in Berta (por. Kristan). Fotografijo hrani Nada Čander, Olgina hči.