-
Dnevi odprtih vrat v DCA
V Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana (DCA) želijo preseči osamo, v katero nas je prisila epidemija koronavirusne bolezni. Zato vas vabijo, da se v dneh od 6. do 9. aprila 2021 med 8. in 14. uro oglasite na kateri od sedmih lokacij DCA v Ljubljani. To so: Gosposvetska 4, Povšetova 20, Puhova 6 za Bežigradom, Tržaška 37 na Viču, Kunaverjeva 6-8 v Šiški, Pot k ribniku 3a na Rudniku in Zaloška cesta 267 v Zalogu.
Na dnevih odprtih vrat vam bodo razkazali prostore in vam predstavili, kaj vse počnejo v dnevnih centrih. Seznanili vas bodo tudi z več kot 70 dejavnostmi, ki v zadnjem letu potekajo prek spletnih aplikacij (zdaj tudi telovadijo na daljavo, čeprav pogrešajo druženje, kot je na fotografiji). Brez skrbi se jim lahko pridružite tudi tisti, ki spletnih aplikacij ne znate uporabljati, saj vas bodo naučili. V sodelovanju z Društvom Duh časa pa bodo pomagali tudi tistim, ki računalnika še nimate. Več informacij dobite na tel. št.: 01 534 40 26 ali 051 664 810 ali na e-naslovu: dca@dca-ljubljana.org.
-
Raziskave kažejo, da je uporaba spletnih storitev v Sloveniji pod povprečjem držav Evropske unije. Še posebej med starejšimi, saj po lanskih podatkih kar 44 odstotkov slovenskih upokojencev, starih od 65 do 75 let, nikoli ni uporabljalo interneta (povprečje v EU je 33 odstotkov). V tej starostni skupini je največ takih, ki sodobnih tehnologij ne znajo uporabljati ali pa ne prepoznajo njihove uporabnosti. Uporaba novih tehnologij namreč starejšim prinese boljšo obveščenost, olajša mnoge obveznosti (naročanje na zdravniške preglede, oddajanje napotnic, nakupovanje po spletu, spletno bančništvo, sporazumevanje na daljavo …), omogoča dostop do različnih vsebin, hkrati pa tudi neodvisnost in boljšo vključenost v družbo.
Ne prevroče, a nikar ne premrzlo
Pred hudo poletno vročino lahko bivanjske prostore zaščitimo s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim zračenjem (daljše zračenje v hladnejših urah dneva, ponoči in zjutraj) in z boljšo izolacijo stavb. Če je v stanovanju prevroče, se vsaj za nekaj ur umaknimo v hladnejše ali klimatizirane javne prostore (trgovski center, knjižnica, muzej, cerkev …). Tako zmanjšamo toplotno obremenitev telesa.
Če nam je res prevroče, si priskrbimo klimatsko napravo, a uporabljajmo jo po pameti, kajti velike temperaturne razlike lahko povzročajo zdravstvene težave. Pri uporabi klimatskih naprav namreč marsikdaj grešimo. Pogosto prostor preveč in prehitro ohladimo, nastavimo prenizke temperature, napravo usmerimo neposredno v ljudi, namesto vstran. Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol, srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu … Prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo zraka lahko povzroči poslabšanje astme in podobnih obolenj. Še posebej so za te razlike občutljivi starejši ljudje, bolniki in otroci.
Dobro ustno zdravje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju
Pred svetovnim dnevom ustnega zdravja (20. marec) so zobozdravniki opozorili, da se posledice epidemije poznajo tudi na zdravju zob, saj je v tem času najbolj pešala preventivna dejavnost. Šolski zobozdravniki so že opazili več karioznih zob in bolezni dlesni. Izpostavili so tudi pomen družinskega zobozdravnika, ki pozna bolnikov zgodovino in tudi družinske bolezni.
Zdravniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s stomatološko sekcijo in sekcijo pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in študenti dentalne medicine pripravila projekt ustno zdravje. Z njim želijo prebivalce ozaveščati o pomenu preventive pri zagotavljanju ustnega zdravja in o pomenu ustnega zdravja za splošno zdravje. Pri tem opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje.
Človek je več kot le potrošnik
Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtorica 60 knjig in obsežne enciklopedične izdaje monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, dva zvezka sta že izšla, tretji je tik pred izidom.
-
MALEČNIK
Likovna skupina Društva upokojencev Malečnik je lani jeseni praznovala deseto obletnico obstoja. Člani so se vmes malo menjavali, zdaj so v skupini Vid Kelbič, Frida Ploj, Vinko Kaloh, Biserka Stergar, Vida Škof, Irena Sedič, Nenad Marinović, Dragica Centrih, Marija Duh in Martin Podhostnik. Že od začetka je njihov mentor Branko Duha, likovni pedagog in restavrator.
V desetih letih so pripravili več kot šestdeset razstav svojih del, dvakrat so sodelovali na likovnih razstavah PZDU Maribor. Redno se udeležujejo Zdusovih likovnih kolonij v Izoli in Rogaški Slatini ter likovnih kolonij v Žalcu in Murski Soboti, občasno v Lenartu. Od junija 2016 pa tudi sami organizirajo dvodnevne likovne kolonije Srečanje likovnih prijateljev, na katere vabijo ljubiteljske slikarje iz vse Slovenije. Marca in aprila 2018 so po tradicionalnih motivih poslikali trideset panjskih končnic za učni čebelnjak na posestvu Sončni raj v Vodolah. Lani so sodelovali na prvem likovnem natečaju za odrasle Mariborčanka, ki ga je pripravil JSKD, Območna izpostava Maribor.
-
Človek ni otok
Znanost je pomembna bolj kot si mislimo, saj nas (med drugim) brani pred zavajanjem in neresnicami. Tudi zato SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost že od leta 2006 let pripravlja Teden možganov, v katerem na poljuden način osvešča javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. Letos bo prireditev potekala od 15. do 19. marca pod naslovom Človek ni otok, namenjena pa bo raziskovanju odnosov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni bodo vsi dogodki (predavanja, delavnice, pogovori ipd.) potekali na spletu, spremljate jih lahko na: https://www.sinapsa.org/TM ali https://www.facebook.com/teden.mozganov/
-
Feri Lainšček: Kurji pastir
Revščino, v katero se je rodil otrok, ki ga starša po osemnajstih letih nista več pričakovala, si le stežka predstavljamo. A pisatelj, ki je do vstopa v šolo poznal samo prekmurščino in svojo malo vas Dolenci ob madžarski meji, nam v biografskem romanu brez olepševanja naslika življenje družine v hiški iz ilovice, pokriti s slamo. Da bi se čim bolj vživel v svoje otroštvo, si je pomagal s posebno metodo aktivne imaginacije in v sanjah veliko časa preživel s pokojnimi starši. In zato je v prvi knjigi popisal komaj svoja prva dva meseca življenja ... (Založba Beletrina, 27 evrov)
Bo oskrba starejših res na prvem mestu?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prednostno rešuje področje oskrbe starejših, saj je bilo zadnje desetletje zanemarjeno, je sredi februarja povedal minister Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah se ukvarjajo z razvijanjem institucionalnega varstva, prenovo kadrovskih standardov in normativov v domovih, ob tem pa nameravajo krepiti deinstitucionalizacijo in z ministrstvom za zdravje pripraviti izboljšan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.
Med drugim naj bi prek Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja do leta 2025 pridobili 400 novih stanovanj, prilagojenih starejšim, 180 že do konca prihodnjega leta. Prav tako naj bi do konca prihodnjega leta zagotovili 29 novih enot za dnevno varstvo in začasne nastanitve za starejše, čemur je namenjenih skoraj 19 milijonov evrov. V proračunu za leti 2021 in 2022 so za gradnjo javnih domov namenili 30 milijonov evrov, izkoristili pa bodo tudi evropska sredstva. Analize kažejo, da bomo do leta 2030 potrebovali med 6000 in 8000 dodatnih mest v domovih, menijo na ministrstvu, prosto posteljo nujno potrebuje 2000 starejših. Na čakalni listi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo konec februarja več kot 13 tisoč prošenj za prosto posteljo.
-
Leopoldina Podobnik je bila od leta 1908 učiteljica v šoli na Gorah nad Idrijo. Julija leta 1917 se je tam fotografirala s poveljnikom posadke protiletalskega topa. Kasneje so jo zaradi tega, ker je bila Slovenka, premestili v Italijo, a je leta 1930 prebegnila v Kraljevino Jugoslavijo in učila v Prekmurju. Fotografijo hrani njen pranečak Zmago Logar.
Fotografija Ane Gregorevčič z Malega Vrha pri Globokem je nastala v času med letoma 1935 in 1940. Skrbela je za »zakitančka« (to je 13. mladiček, ki težko pride do hrane pri mami svinji, saj ima ta le 12 seskov). Hranila ga je s stekleničko in dudico, in ker je bil tako majčken, so ga otroci poimenovali Meci. Gospodinjo je spremljal na vsakem koraku, in če ga ni spustila v kuhinjo, je krulil in cvilil pred vrati. Fotografijo hrani njen vnuk Branko Brečko.
