Rokodelstvo je skoraj edina dejavnost, ki je v društvih upokojencev zadnje leto potekala nemoteno, le da na drugačen način. Rokodelke in rokodelci ustvarjajo v svojem domačem okolju, mnenja in nasvete si izmenjujejo na daljavo prek videokonferenc, izdelke pa z veseljem pokažejo na družabnih omrežjih. Seveda pa komaj čakajo, da si bodo njihove razstave v okviru društev ali pokrajinskih zvez obiskovalci ogledali v živo.

Kot pravi Branko Suhadolnik, predsednik Komisije za tehnično kulturo pri Zdusu, jim je kljub omejitvam zaradi epidemije uspelo izvesti nekatere dogodke s področja rokodelstva, fotografije in varnosti v prometu. Tako so v februarju in marcu izvedli tri predavanja na daljavo o novostih v cestnem prometu. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili Radu Jeromlju z Agencije za varnost prometa.

NAZARJE

Župani šestih občin Zgornje Savinjske doline so po skupnem dogovoru nabavili tri električne avtomobile za brezplačne prevoze upokojenih občanov. Ti imajo pogosto težave, ko morajo po opravkih, k zdravniku, v lekarno ali trgovino, pa nimajo lastnega prevoza ali ne vozijo, nimajo svojcev, imajo slabe dohodke, povezave z javnim prevozom pa so slabe. Zdaj se bodo lahko dogovorili za prevoze z vozniki prostovoljci, ki so se v velikem številu javili za pomoč pri prevozih.

Avtomobile so aprila prevzeli od Zavoda Zlata mreža. Eno vozilo si bosta delili dve občini, na primer nazarska bo delila avtomobil z Občino Rečica ob Savinji. Uporabljali jih bodo zlasti za prevoze tistih občanov, ki jih obiskujejo prostovoljci programa Starejši za starejše, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Prevozi so na razpolago od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, po potrebi tudi zunaj tega časa.

ZDUS

Zdus kot največja nevladna organizacija združuje okrog 200.000 članic in članov in predstavlja 620 tisoč upokojencev in upokojenk. Ravno ti so bili največje žrtve epidemije covida-19, saj je bilo pri nas med umrlimi več kot 2.060 (skoraj 48 odstotkov) stanovalcev domov za starejše. Zato so v Zdusu skrbno proučili načrt za okrevanje in odpornost države po epidemiji in vladi posredovali stališča in pripombe.

Predvsem so prepričani, da je nujno sprejeti tri temeljne zakone, in sicer o dolgotrajni oskrbi (z uveljavitvijo januarja 2022), zdravstveni reformi in pokojninski reformi. Nepovratna sredstva iz Evropske unije morajo biti namenjena programom s področja zdravstva in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe, predvidene naložbe v javno zdravstvo pa morajo zaobjeti vso Slovenijo, so prepričani v Zdusu.

Kaj mi pripada v jeseni življenja

Marsikdo  se sprašuje, katere zdravstvene in zobozdravstvene storitve krije njegovo zavarovanje in kdaj so potrebna doplačila, kje in kako lahko dobi ustrezne medicinske pripomočke, ali je treba plačati prevoz z reševalnim vozilom v nujnih primerih, kam se lahko obrne, ko potrebujejo oskrbo … Te in še številne druge koristne informacije, ki jih potrebujejo starejši ali njihovi svojci pri uveljavljanju zdravstvenih in socialnih pravic, najdete v priročniku Kaj mi pripada v jeseni življenja.

 V petek, 23. aprila, bo med 10. in  11. uro po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja, zadonela slovenska pesem. Tako vsaj načrtujejo pobudniki dogodka Vseslovensko petje s srci, ki ga pripravljajo že četrto leto.

 S skupnim petjem želijo povezati vse generacije in družbene sloje doma in po svetu, negovati slovensko kulturo in jezik, krepiti nacionalno pripadnost, ustvarjati boljše vzdušje ter ozaveščati o pomenu slovenske glasbe in jo prenašati na mladi rod. 

K petju vabijo v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, v avtomobilih,  v domovih starejših občanov, v bolnišnicah, pa na domačih balkonih ali terasah in na prostem - seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje okužbe s koronavirusom. Pojete lahko pesmi po svojem izbor, da pa bi res povezali srca Slovencev doma in po svetu pa so organizatorji pripravili izbor desetih pesmi, ki naj bi jih zapeli skupaj. Med njimi so pesmi o domovini, posvečene 30-letnici samostojnosti: Slovenija, od kod lepote tvoje, Slovenija, moja dežela, Zelena dežela, Oj Triglav, moj dom ter slovenska himna,  že skoraj ponarodele Čebelar, Gorska roža, Kekčeva pesem, Dan ljubezni, pa Lipa zelenela je, ki jo je APZ France Marolt kot zadnjo zapel pred začetkom kulturnega molka leta 1941 in Slovenec sem, ki je posvečena 100-letnici smrti skladatelja Josipa Ipavca … 

Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo in od kod prihajamo. In če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar je spomin tudi muhast – ali pa takega vzamemo kot izgovor, da ljudi, ki smo jih nekoč slavili zaradi njihovih dosežkov, sčasoma kar pozabimo. S sogovornikom zato obujava spomin na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, ki si zaslužijo več pozornosti.

Ljuba Brajnik je upokojena profesorica zgodovine iz Naklega, ki izdeluje slike iz posušenega cvetja. Kot pravi, nikoli ni imela občutka, da ima smisel za ustvarjanje. Ko pa se je zaradi bolezni predčasno upokojila, je veliko časa preživljala v naravi, nabirala lepe liste in rože ter izdelovala čestitke. Deležna je bila številnih pohval, in to jo je spodbudilo, da je začela ustvarjati še slike. Nabrane rože in liste shrani med časopisne liste, ki jih obteži, potem pa jih po občutku razporeja in lepi na podlago. Motivi nastajajo sproti, v cvetje je oblekla tudi fotografije z modnih revij iz začetka stoletja. Iz rož je ustvarila celo motiv kranjske klobase za občinski praznik v Naklem, nekaj zelo lepih slik pa je nastalo iz različnih drobnih semen. Na koncu slike premaže s posebno smolo, da dolgo zdržijo pod steklom.