Bo oskrba starejših res na prvem mestu?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prednostno rešuje področje oskrbe starejših, saj je bilo zadnje desetletje zanemarjeno, je sredi februarja povedal minister Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah se ukvarjajo z razvijanjem institucionalnega varstva, prenovo kadrovskih standardov in normativov v domovih, ob tem pa nameravajo krepiti deinstitucionalizacijo in z ministrstvom za zdravje pripraviti izboljšan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.
Med drugim naj bi prek Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja do leta 2025 pridobili 400 novih stanovanj, prilagojenih starejšim, 180 že do konca prihodnjega leta. Prav tako naj bi do konca prihodnjega leta zagotovili 29 novih enot za dnevno varstvo in začasne nastanitve za starejše, čemur je namenjenih skoraj 19 milijonov evrov. V proračunu za leti 2021 in 2022 so za gradnjo javnih domov namenili 30 milijonov evrov, izkoristili pa bodo tudi evropska sredstva. Analize kažejo, da bomo do leta 2030 potrebovali med 6000 in 8000 dodatnih mest v domovih, menijo na ministrstvu, prosto posteljo nujno potrebuje 2000 starejših. Na čakalni listi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo konec februarja več kot 13 tisoč prošenj za prosto posteljo.
-
Leopoldina Podobnik je bila od leta 1908 učiteljica v šoli na Gorah nad Idrijo. Julija leta 1917 se je tam fotografirala s poveljnikom posadke protiletalskega topa. Kasneje so jo zaradi tega, ker je bila Slovenka, premestili v Italijo, a je leta 1930 prebegnila v Kraljevino Jugoslavijo in učila v Prekmurju. Fotografijo hrani njen pranečak Zmago Logar.
Fotografija Ane Gregorevčič z Malega Vrha pri Globokem je nastala v času med letoma 1935 in 1940. Skrbela je za »zakitančka« (to je 13. mladiček, ki težko pride do hrane pri mami svinji, saj ima ta le 12 seskov). Hranila ga je s stekleničko in dudico, in ker je bil tako majčken, so ga otroci poimenovali Meci. Gospodinjo je spremljal na vsakem koraku, in če ga ni spustila v kuhinjo, je krulil in cvilil pred vrati. Fotografijo hrani njen vnuk Branko Brečko.
-
Kaj vidite na sliki?
Odgovor pošljite do 15. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz februarske številke: Oselnik z oslo (brusni kamen za koso), narečno tudi osounėk, čepur, tobolec, vodir …
Darilo prejme: Marija Lokar, Kranj.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Naštejte vsaj tri slovenska literarna dela o materi.
Odgovor pošljite do 15. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz februarske številke: Švicarske ženske so dobile volilno pravico šele februarja leta 1971.
-
Balzam The One Lip Spa z dvojnim jedrom vlaži ustnice, jih ščiti in naredi polnejše. Uporabite ga kot balzam, da ustnicam dodate malce barve, ali pod šminko za dodatno vlaženje. Lahko pa ga na ustnice nanesete pred spanjem za nočno nego.
Med tistimi, ki boste našteli tri lastnosti balzama, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. marca pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Nagradno vprašanje: Katerih pet ključnih sestavin vsebuje ustno pršilo Minka Imuno?
Minka Imuno je skrbno pripravljena formula učinkovin, ki z različnimi mehanizmi vplivajo na imunski sistem. Poleg vitamina D3, cinka in vitamina C vsebuje tudi patentiran izvleček iz bele kočevske jelke in izvleček iz bezgovih jagod, dodana je naravna aroma gozdnih sadežev. V obliki praktičnega ustnega pršila omogoča hitro in učinkovito absorpcijo prek ustne sluznice. Izdelano v Sloveniji.
Na www.minka.si najdete še druga prehranska dopolnila v obliki gumijastih bombonov in pršil.
-
Aspirin, eno od najbolj prodajanih zdravil proti bolečinam, je nemško podjetje Bayer 6. marca 1899 registriralo kot blagovno znamko. A zdravilne učinke prahu iz vrbine skorje je odkril že Hipokrat v 5. stoletju pred Kristusom. Svoje bolnike je zdravil s prevretki vrbovega lubja proti glavobolu in drugim bolečinam ter visoki telesni temperaturi. V 19. stoletju je nemški raziskovalec Felix Hofmann odkril formulo sintetičnega zdravila in ga poimenoval »acetilsalicilna kislina«. Odkar se je morala Nemčija po koncu prve svetovne vojne v okviru reparacij zaveznikom odpovedati zaščitnemu patentu, ga smejo proizvajati vse tovarne. Po letu 1915 se je aspirin pojavil tudi v obliki tablet.
Bolj zdrava živila slovenskih proizvajalcev
Inštitut za nutricionistiko je že sedmo leto zapored izbral inovativna živila, ki imajo bolj ugodno prehransko sestavo, torej vsebujejo manj soli, sladkorjev in nasičenih maščob ter več prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave. Osem izdelkov, ki so v svojih kategorijah izstopala, bo lahko nosilo nalepko »inovativno živilo 2021«.
Nagrade so prejeli Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in Pekarno Geršak za pirin kruh z drožmi, kmetija Kukenberger v sodelovanju s kmetijo Kastelic za ekološki jogurt domače jabolko in Ljubljanske mlekarne za sadni skutici Mu Muki borovnica in malina. Mercator IP je prejel nagrado za izdelke iz linije Minute, in sicer za izdelke iz bulgurja, kamuta in črnega riža z zelenjavo, Žito pa za linijo brezglutenskih kruhov Be free. Med pijačami je Malinca v sodelovanju s podjetjem BeLife prejela nagrado za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom maline. Proizvajalce je inštitut posebej povabil k razvoju polnozrnatih izdelkov, nagrado je prejel Spar Slovenija za polnozrnati kruh. Izobraževalni center Piramida Maribor pa je prejel posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov za pirin polnozrnati kruh z manj soli.
Ob epidemiji covida-19 ne pozabimo na epidemijo raka
Ob svetovnem dnevu boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, onkologi svarijo, da obravnava bolnikov z rakom med epidemijo covida-19 nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto namreč veča, predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva.
Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji za rakom letno zboli okrog 15.000 ljudi, več kot šest tisoč jih zaradi raka umre. Pri moških je rak vodilni vzrok smrti, pri ženskah je na drugem mestu. Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih.
-
Na fotografiji je Michael (Miha) Stojan, po domače Anžicov, z Bohinjske Bele kot avstro-ogrski vojak. Za božič leta 1912 jo je kot razglednico poslal sestri Fani, ki je tedaj živela pri družini Albrecht v Trstu. Žal je leta 1914 v vojni padel. Fotografijo hrani njegova nečakinja Jelka Zupan z Bleda.
Junija leta 1948 je šla k birmi v Polhovem Gradcu Angelca Turšič iz Ljubljane, takrat je bila Angelca Gabrovšek, po domače Tišlerjeva, z Briš. Na fotografiji, ki jo skrbno hrani, je s svojo botro Ivano Kovač iz Dolenje vasi.
