-
Spominski dren v čast junaškim ženam
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo Dobrnič sta ob praznovanju dneva zmage nad nacizmom in fašizmom ter dnevu Evrope pripravila že 19. dan spominov in tovarištva. Prireditev z naslovom Naši zakladi, pogum naprednih žensk je bila tokrat posvečena stoti obletnici rojstva Slave Klavore (eni od 21 slovenskih narodnih herojinj) in osemdeseti obletnici ustanovitve OF. V čast vsem junaškim ženskam so v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih 7. maja zasadili spominski dren. Na fotografiji so (z leve): Živa Vidmar, Franc Horvat, župan Občine Tišina, Majda Potrata, Ernest Ebešpanger, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, dr. Vera Klopčič, predsednica društva Dobrnič, Alojz Kastelic, župan občine Trebnje, Majda Ivnik iz Maribora ter Marjan Šiftar (vrt je zasnoval njegov oče Vanek). (B. B, foto: arhiv Šiftarjeve fundacije).
-
Vsaj 150 minut »miganja« na teden
V vseh življenjskih obdobjih je treba skrbeti za zadostno količino gibanja. Ta namreč vpliva na telesno in duševno zdravje, posledično pa tudi na kakovost življenja. Prav tako pa gibanje zmanjšuje možnost obolenj za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli potrebujemo za krepitev in ohranjanje zdravja vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestimo s 75 minutami visokointenzivne aerobne vadbe. Enak učinek dosežemo z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa visokointenzivno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu. Lahko pa kombiniramo dejavnost obeh intenzivnosti. Predvsem pa strokovnjaki priporočajo, da čim manj sedimo oziroma čas sedenja pogosto prekinjamo.
-
BREŽICE
Dogodkom ob Dnevu za spremembe, ki ga je v maju že 12. leto zapored organizirala Slovenska filantropija, se je pridružilo tudi Društvo upokojencev Brežice. V sklopu programa Starejši za starejše so skupaj z Glasbeno šolo Brežice stanovalcem brežiškega doma upokojencev pripravili glasbeni dogodek. Nastopila sta profesor glasbe Niko Ogorevc, ki je zapel nekaj ljudskih pesmi ob spremljavi na klasični harmoniki, ter eden izmed učencev na popularni »frajtonarici«. Še prej so vodja programa Ana Kalin, podpredsednica DU Brežice Milka Cizelj, direktorica doma upokojencev mag. Valentina Vuk in brežiška podžupanja Mila Levec stanovalcem zaželele obilico zdravja. Stanovalci, ki so bili v varni medsebojni fizični razdalji zbrani na balkonih in oknih ter pred domom, so nastop nagradili s ploskanjem. (Besedilo in fotografija: Saša Pohar)
-
Metka Klevišar: Utrinki vzporednih svetov
Več kot pet tisoč sledilcev na družbenem omrežju Facebook vsako jutro čaka nov zapis upokojene zdravnice in publicistke. To so kratka razmišljanja »iz življenja«, o vsakdanjih dogodkih, srečanjih, spominih. V knjižici pa so izbrani zapisi urejeni v ritmu letnih časov, kar simbolizira življenjski cikel. Bralce pomirjajo, tolažijo ali navdihujejo, ker zna avtorica najti kaj lepega in dobrega tudi v obdobju težkih preizkušenj. (Celjska Mohorjeva družba, 18,90 evra)
-
Fotografija je nastala leta 1940, ko je imel Frane (Franc) Drolc iz Motnika eno leto. Kasneje je bil profesor slavistike in dolgoletni vodja študijske knjižnice v Kranju, vodil je tudi lektorat za slovenske študente na celovški univerzi. Fotografijo je poslala njegova sestra Marina Drolc.
Na fotografiji je Matija Tacer z Gubnega na Kozjanskem. Med prvo svetovno vojno, natančneje leta 1916, je s fronte poslal razglednico s svojo sliko domačemu župniku Jakobu Ravterju iz fare Pilštanj ter se mu priporočil za srečno vrnitev domov. Fotografijo hrani njegova hči Štefanija Amon.
-
Slovenija je skupaj s še devetimi državami (Poljsko, Češko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto in Ciprom) 1. maja 2004 vstopila v Evropsko unijo.
Petega maja se spominjamo 200. obletnice smrti francoskega cesarja Napoleona Bonapartea, ki je leta 1804 postal francoski cesar.
Lekarnar John Pemberton iz ameriške države Georgia je 8. maja 1886 iz izvlečkov koke, kofeina in sodavice zvaril rjav napitek, ki je predhodnik popularne kokakole.
-
Shane O’Mara: Hvalnica hoji
Zdravila imajo pogosto neželene učinke. Gibanje jih nima, zato si to koristno in blagodejno početje za telo in dušo privoščite v čim večji meri, svetuje avtor, priznani irski nevroznanstvenik. Prepričan je celo, da bi morali zdravniki začeti pisati recepte za hojo za izboljšanje osnovnega zdravja posameznika ali kolektivnega zdravja in dobrega počutja. V priročniku spoznavamo mehaniko, lepoto in številne blagodejne učinke hoje. Ugodno namreč vpliva na srce, kosti, mišice, držo in telo nasploh, izboljša razpoloženje in nam pomaga rešiti marsikatero življenjsko vprašanje.
-
Čemu služijo vratca na tej nenavadni škatli?
Odgovor pošljite do 18. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz aprilske številke: Na fotografiji je čajnik z gorilnikom, ki je omogočal, da je vsebina ostajala topla.
Darilo prejme: Helena Frelih, Železniki.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Kako se imenuje dišeča travniška cvetica, ki jo ponekod poznajo tudi kot gospejine solzice, gozdni zvonček, jurjevko ali binkoštnico?
Odgovor pošljite do 18. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz aprilske številke: V Ljubljani je bil hud potres 14. aprila 1895.
Rokodelcev epidemija ni ustavila
Rokodelstvo je skoraj edina dejavnost, ki je v društvih upokojencev zadnje leto potekala nemoteno, le da na drugačen način. Rokodelke in rokodelci ustvarjajo v svojem domačem okolju, mnenja in nasvete si izmenjujejo na daljavo prek videokonferenc, izdelke pa z veseljem pokažejo na družabnih omrežjih. Seveda pa komaj čakajo, da si bodo njihove razstave v okviru društev ali pokrajinskih zvez obiskovalci ogledali v živo.
Kot pravi Branko Suhadolnik, predsednik Komisije za tehnično kulturo pri Zdusu, jim je kljub omejitvam zaradi epidemije uspelo izvesti nekatere dogodke s področja rokodelstva, fotografije in varnosti v prometu. Tako so v februarju in marcu izvedli tri predavanja na daljavo o novostih v cestnem prometu. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili Radu Jeromlju z Agencije za varnost prometa.
