Kadar preobremenjena srčna mišica ne more dobro opravljati svojega dela, se pojavita težko dihanje, dušenje, sčasoma že pri manjših obremenitvah ali ponoči, zaradi česar bolniki noči presedijo. Hitro se jim poveča telesna teža, otekajo jim noge, so utrujeni in oslabeli, ponoči morajo pogosto na vodo. Pojavijo se lahko tudi kronični kašelj ali piskanje, pomanjkanje teka ali slabost, hladne okončine, modrikaste ustnice, uhlji in nos. Vse to so znaki srčnega popuščanja.

Starejši ljudje znake srčnega popuščanja velikokrat pripisujejo starosti ali pa slabi telesni pripravljenosti in odlašajo z obiskom zdravnika. Kar je narobe, saj se lahko pojavijo hudi zapleti, celo odpoved srca. Starejši bolniki imajo namreč pogosto še pridružene bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, slabokrvnost ali ledvična oslabelost, ki jih je treba zdraviti vzporedno. Prej pa, ko pride bolnik k zdravniku, bolj bo zdravljenje uspešnejše, kar bo pripomoglo k boljši kakovosti življenja in daljšemu življenju bolnika.

 Zaradi preklica epidemije v zvezi s koronavirusom, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ponovno sprejema stranke. Ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov lahko zavod obiščete v času uradnih ur: v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure  in od 13. do 17. ure ter v petek med 8. in 13. uro.

Po telefonu pa dobite informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uro , v sredo med 8. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro. Vloge lahko oddate tudi v nabiralnike, nameščene ob vhodu v poslovne prostore zavoda  ob ponedeljkih in sredah od 12. do 13. ure ter v poslovnem času ob torkih in četrtkih.

 Življenje po epidemiji koronavirusa zahteva nove pristope obravnave skrbi in dela z ranljivimi skupinami v okviru socialnovarstvenih storitev, poudarjajo v Socialni zbornici Slovenije.  Epidemija novega koronavirusa je še bolj razgalila dolgoletne težave pri oskrbi v domovih za starejše, pokazala pa je tudi na nekatere pomanjkljivosti socialnovarstvenih storitev.

Zato v socialni zbornici ocenjujejo, da je treba povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev in programov, okrepiti strokovno ustrezno informiranost na področju socialnega varstva, prilagoditi izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter poskrbeti za zmanjševanje neenakosti na področju socialnega varstva različnih ranljivih skupin. Generalni sekretar zbornice Vilko Kolbl je izpostavil, da so bile v zadnjih dveh mesecih, ko je bila pod drobnogledom predvsem problematika domov za starejše, spregledane druge oblike institucionalnega varstva. To vključuje ranljive skupine oseb s posebnimi potrebami v varstveno-delovnih centrih, centrih za usposabljanje in druge storitve, kot je na primer pomoč družini na domu.

Že precej let konec maja po različnih krajih potekajo Slovenski dnevi knjige. Letos pa je tradicijo prekinila karantena. Založniki so zato izpeljali knjižni sejem s kavča, tokrat pa knjige spet vračajo med bralce »v živo«. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s partnerji in številnimi založniki pripravlja dogodek, ki so ga poimenovali Sejem na zraku.  

Ta konec tedna bodo potekali štirje manjši knjižni sejmi:  

V Ljubljani, na vrtu Društva slovenskih pisateljev, bodo stojnice s knjigami  od petka, 29. maja, do nedelje, 31. maja, med 10. in 20. uro. V času sejma bo odprta tudi kavarna.

Začenja se že 21. Nacionalni teden prostovoljstva, ki bo potekal do nedelje. Namen tedna je praznovanje prostovoljstva, zahvala prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo delo in povabilo posameznikom, da se jim pridružijo.

Na Veseli dan prostovoljstva,  27. maja, bodo prostovoljci v več kot 40 krajih delili časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. V njem bodo predstavljene številne zanimive zgodbe in izkušnje prostovoljcev, ki delujejo na različnih področjih.

Po besedah izvršne direktorice Slovenske filantropije Tereze Novak prostovoljke in prostovoljci, povezani v nevladnih prostovoljskih organizacijah skrbijo za pestrost življenja v skupnosti, so velikokrat prvi, ki opozorijo na nepravilnosti v družbi, nudijo dodatno asistenco najranljivejšim prebivalcem, skrbijo za okolje, za široko mrežo športnih aktivnosti za vse generacije, za ohranjanje tradicije, za raznolikost kulturne ponudbe, vzpostavljajo nove povezave in iščejo alternativne rešitve in z vsem tem predstavljajo vezivo med ljudmi in varnost za vsakega, ki se znajde v stisk. Dodala je še, da modra država oziroma skupnost podpira prostovoljstvo s tem, da  zagotavlja sredstva za delo prostovoljskih organizacij, za vzpodbujanje solidarnosti in medsebojnega povezovanja in za ustvarjanje razmer, ki omogočajo ljudem vseh generacij vključevanje v prostovoljstvo.

 Med 25. in 31. majem bo potekal teden gozdov, ki v ospredje postavlja skrbno ravnanje ter spoštovanje gozdnega bontona. V Zavod za gozdove so namreč opazili povečan obisk gozdov v času epidemije, s tem pa tudi negativne posledice: več smeti, poškodovanja gozda, vožnje v naravnem okolju in podobno.

Na mariborskem območju, zlasti na Pohorju, imajo veliko težav z objestnimi vozniki, ki se z motorji ali štirikolesniki podijo po gozdnih potem, zato bodo pripravili osveščevalne akcije. Podobno bo tudi v Kočevskih pragozdovih in v Krakovskem gozdu.  Takšna vožnja je strogo prepovedana, zato bodo kršitelje v bodoče bolj preganjali. V Loškem Potoku bodo v četrtek v naravo izpustili risa Borisa, ki bo povečal genetsko pestrost in omogočil preživetje slovenske populacije risa.

V nedeljo, 24. maja bodo v Krajinskem parku Kolpa pripravili Dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo v Žuničih lahko ogledali različne razstave na prostem, voden ogled Šokčevega dvora pa bo potekal le za manjše skupine. Tradicionalnega kulturnega programa, predavanj, stojnic s ponudniki in prijetnega druženja z domačini tokrat žal ne bo. Vseeno pa bo na varen način mogoče pogledati razstave in se sprehoditi med avtohtonimi živalmi.

Krajinski park Kolpa se nahaja ob državni meji na skrajnem jugovzhodnem delu Slovenije. Obsega ožje območje ob reki Kolpi med Starim trgom in Dragoši; večje razširitve so le na območju Starega trga, Zilj, Preloke, Marindola ter Fučkovcev. Na območju parka prevladuje značilna mozaična kulturna krajina gozdov, steljnikov in vrtač z visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti. Ogledati si velja grad Vinica, grad Pobrežje, številne ohranjene domačije z značilno arhitekturo ter katerega od še delujočih mlinov.

 Danes obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki poteka z geslom Rešitve so v naravi. Po oceni  Združenih narodov smo kljub vsem tehnološkim napredkom popolnoma odvisni od zdravih in močnih ekosistemov. Ti so namreč med drugim pomembni za naše zdravje in zdravila, vodo, hrano, oblačila, goriva, zaščito in energijo.

 Narava je temelj našega obstoja, pa poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. "Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove."

 Jutri bodo začeli samoplačniško testirati na okužbo s koronavirusom v Zdravstvenem domu Ljubljana. Kot so sporočili, je za odvzem brisa potrebno predhodno naročilo in plačilo, cena  je 100 evrov. Odvzem brisa bo potekal na vstopni točki na Metelkovi, brise bodo odvzemali po sistemu drive-in, torej ko je oseba v osebnem vozilu.

Prav tako bo mogoče testiranje v univerzitetnem kliničnem centru. Izvajali ga bodo pred infekcijsko kliniko, je v izjavi za medije pojasnila strokovna direktorica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc Zaenkrat bodo jemali le bris vzorca iz nosno-žrelne votline, s katerim ugotavljajo akutno okužbo z novim koronavirusom, ne pa tudi protiteles, s katerimi bi dokazovali, ali je oseba že prebolela covid-19 oz. prišla v stik z virusom.

 Glavni namen svetovnega dne čebel, ki ga 20. maja že četrto leto zapored na pobudo Slovenije beleži ves svet, je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ti namreč zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete.