Gimnazijci razveselili stanovalce doma upokojencev

Dijakinje in dijaki 1. b razreda Gimnazije Kranj so se odločili, da popestrijo težke in samotne trenutke, ki jih preživljajo starejši, obenem pa jim obudijo upanje in optimizem, da boljši časi prihajajo. Pred velikonočnimi prazniki so ustvarjali voščilnice z risbo, pesmijo ali spodbudnim sporočilom. Predsednica razreda Sara Smajič iz Šenčurja jih je natisnila in odnesla stanovalcem v Dom upokojencev Kranj. Ob tem je povedala: »Trenutki s starejšimi so bili prelepi, njihov pozitivni pogled na svet pa me je prepričal, da bomo iz te krize izšli bolj povezani.« »Zavedamo se, kako zelo smo odvisni drug od drugega in kako pomembno je, da v času stiske nihče ni sam in pozabljen,« je zaključila gimnazijka, ki je ponosna na svoj razred, ki se je izkazal s svojim socialnim čutom in solidarnostjo.

 Na fotografiji iz leta 1932 so sestre Omerzo iz Pečic pri Brežicah: Amalija, Marija, Antonija in Matilda. Fotografijo pošilja Marijina hči Klara Gnus Kunst iz Koprivnice.

 Ivana Habjan, gostilničarka in trgovka na Podbrezjah, iz stare blejske rodbine Bijol, je v narodni noši fotografirana leta 1938. Fotografijo hrani njena hči Marta Trogrlič s Podbrezij.

 Med Maistrovimi borci na fotografiji, ki naj bi nastala leta 1918 ali 1919, je tudi Franc Bayer (sredi druge vrste). V bojih za severno mejo je bil ranjen, iz matične knjige novomeške moške bolnišnice je razvidno, da so ga tja prepeljali iz ljubljanske bolnišnice maja 1919 kot borca prve ljubljanske letalske stotnije.

 Založniška in knjigotržna panoga nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena, so ministra za kulturo v skupnem javnem pismu opozorili nekateri slovenski založniki in knjigotržci. Tudi knjižničarji - še bolj pa bralci - že komaj čakajo, da (si) bodo nemoteno izposojali knjige. Vse več pa je tistih, ki berejo e-knjige na bralnikih računalnikih ali pametnih telefonih.

V zadnjem desetletju se je je promet s knjigami prepolovil, najhujše obdobje pa je od srede marca, z začetkom »koronakrize«, do začetka maja, so predstavnki slovenskh založb navedli v pismu. Samo v tem času je panoga založništva in knjigotrštva utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov, saj je promet knjigotrštva upadel za 100 odstotkov (zaprte vse knjigarne), promet založništva pa za 70–80 odstotkov. Za svoj obstanek pa so odvisni od različnih distribucijskih poti, predvsem pa od knjigarn, papirnic, knjižnic, šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter fizičnih prodajnih mest. Spletna prodaja predstavlja v strukturi prihodkov slovenskih založb največ dva odstotka.

Sodeč po izsledkih prvega dela nacionalne raziskave o pojavnosti novega koronavirusa je - s 95-odstotno gotovostjo -  prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva. Do prejšnjega tedna naj bi v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb.

K sodelovanju v raziskavi so povabili 3000 ljudi - šlo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je bil glavni in odgovorni raziskovalec,  je na novinarski konferenci pojasnil, da so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih raziskave.

 Zavedanje, da poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok, je z epidemijo COVID-19 dobilo še večji pomen. Higiena rok je ena izmed najbolj učinkovitih ukrepov, ki jih lahko izvajamo za preprečevanje prenosa okužb in zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni, ob svetovnem dnevu higiene rok poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Z rokami lahko prenašamo povzročitelje različnih bolezni. Ti na kožo rok zaidejo ob stiku z različnimi predeli našega telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo svojega telesa, predvsem ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo ali pa jih prenesemo na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. 

 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije uvaja brezplačno telefonsko svetovanje in pogovor za bolnike z rakom. V času, ko so osebni stiki onemogočeni, se bodo prostovoljci z izkušnjo raka in strokovnjaki po telefonu Onkofon pogovarjali z bolniki in njihovimi svojci. Na voljo jim bodo za različne informacije in nasvete, povezane z boleznijo, predvsem pa bodo prisluhnili vsem, ki se soočajo s čustveno stisko.

OnkoFON  je dosegljiv na telefonski številki 080 23 55, vsak dan med 9. in 17. uro. Na klice odgovarja več kot 20 strokovno prostovoljcev z osebno izkušnjo raka v okviru programa Pot k okrevanju, za kar so tudi posebej usposobljeni. Poleg njih so bolnikom na voljo tudi strokovnjaki psihologi in psihoonkologinja.