Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

V času epidemije novega koronavirusa se po nasvetu strokovnjakov ne smemo prepustiti pretiranemu strahu, ker to lahko na dolgi rok vodi v slabšanje imunskega sistema. Raje poskrbimo za dobro počutje, h kateremu prispeva tudi dober humor, predlagajo. Tega nasveta ob današnjem dnevu norcev gotovo ne bo težko upoštevati.

Zdajšnja zdravstvena kriza pri vseh vzbuja vsaj malo tesnobe in strahu, ki sta do neke mere celo zaželena. Varujeta nas namreč pred tem, da bi se vedli tvegano. Če pa se občutki tesnobe izražajo kot obup ali pretiran strah, razdražljivost in jeza, bi ta močan čustven odziv lahko preveč omejil našo zmožnost za organizirano vedenje in načrtovanje, meni klinična psihologinja Jana Strniša iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.

 Združenje za dostojno starost  Srebrna nit je na pristojne in javnost zopet naslovilo dolgo odprto pismo. V njem – kot že nekajkrat doslej - poudarjajo, da bi Slovenija nujno potrebovala samostojno ministrstvo za starejše, ki bi veliko hitreje, odločneje in učinkoviteje skrbelo za starejše, ter  aktivnega varuha za starejše, ki bi preprečeval diskriminacijo, ki se dogaja ob epidemiji koronavirusa.

Prepoved obiskov vdomovih starejših občanov, ki ponekod traja že od konca februarja, je za nekatere starejše velik stres in se s tem težko spopadajo. Socialna izolacija ima lahko hude posledice na zdravje starejših, zlasti so v dani situaciji ogrožene osebe z demenco in nepokretni stanovalci, poudarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja. Obenem pa poziva direktorice in direktorje domov, da kljub omejitvi obiskov ob strokovni in etični presoji dopustijo vnaprej dogovorjen obisk stanovalca, zlasti umirajočih oseb.

Evropska komisija je danes uradno podelila znak evropske dediščine desetim znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Med prejemniki je tudi Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi.

 Sedma kitica te pesmi Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila leta 1991 izbrana tudi za slovensko himno.

 Po mnenju zgodovinarja Boža Repeta, Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom. Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire in poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi. Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna, meni zgodovinar.

Starejšim, ki so še bolj kot ostali navajeni dnevnih rutin, trenutne razmere lahko povzročijo stisko. Oseb z demenco ne obremenjujmo  s  poplavo informacij o epidemiji, ne razlagamo o virusu, ker jih s tem lahko samo še bolj zmedemo in vznemirimo, pač pa jih poskusimo čim bolj zabavati in vključevati v različne vsakodnevne aktivnosti, s tistimi, ki ne živijo z nami, pa socialne stike ohranjajmo na daljavo (telefon, računalnik, pisma..), priporočajo  v Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. 

V skladu z najnovejšim vladnim odlokom lahko upokojenci nakupe opravijo le med 8. in 10. uro. Z omejitvijo časa želijo upokojence, nosečnice in invalide dodatno zaščititi tako, da se jih loči od ostale skupine potrošnikov, so pojasnili v vladi. Za vse kupce velja, da morajo pred vhodom in v trgovini paziti na dovolj veliko medsebojno razdaljo, na rokah morajo imeti  rokavice, prek ust in nosu pa masko ali pa vsaj šal oziroma ruto.

V skladu z vladnim odlokom so lahko odprte le prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošte, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, prodajalne s hrano za živali ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. Obratujejo lahko tudi dostavne službe, prav tako je dovoljena prodaja blaga in storitev prek spleta.

 Banke in hranilnice zaradi zaščite svojih strank in zaposlenih pozivajo upokojence, ki jim bodo konec meseca nakazane pokojnine, naj poslovalnice obiščejo le v nujnem primeru. Prav tako svetujejo, naj pri nujnih nakupih plačujejo s karticami, ne z gotovino, če je le mogoče.

Združenje bank Slovenije upokojencem svetujejo, naj z bančno kartico dvig gotovine opravijo na bankomatu. Če je možno, naj poslujejo brez gotovine. Bančne posle lahko uredijo preko spletne ali mobilne banke ali pa prosijo svojce, da jim plačajo položnice. Prav tako naj se izogibajo plačilom v gotovini, da zmanjšajo nepotrebne stike. Na prodajnih mestih naj plačajo s kartico, še boljša je uporaba brezstičnih kartic ali mobilnih telefonov.

Slovenski etnografski muzej – SEM vabi obiskovalke in obiskovalce, da ostanejo z njimi v stiku s pomočjo digitalne tehnologije.  Prav tako pa vabijo, da se daleč drug od drugega skupaj nasmejimo, saj je smeh več kot pol zdravja.

Na spletni strani https://www.etno-muzej.si/sl  so v zavihku SEM OD DOMA zbrane e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, filmografije do galerije pripovedovalcev in spletnih  razstav, na voljo so spletne publikacije ter digitalna učna ura za osnovnošolce in učitelje o oblačilni kulturi na Slovenskem.