Infektolog Franc Strle opozarja, da so se letos že pojavile okužbe, ki jih prinašajo klopi. Zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki so trenutno usmerjene v zajezitev novega koronavirusa, je zato še posebej pomembno, da se v naravo, še posebej v gozd, odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.

 Ljudje z demenco zelo dobro čutijo, če je njihovo okolje nemirno, kot je denimo v času epidemije. Glede na to naj svojci dobro premislijo, ali bodo svojega bližnjega, ki ima demenco, vzeli iz doma starejših ali ne. Naredijo mu namreč lahko več škode kot koristi, so poudarili na spletnem omizju, ki so ga pripravili Spominčica in STA.

Razumevanje pravil v času epidemije novega koronavirusa, ki se nenehno spreminjajo, je pri ljudeh z demenco različno in je odvisno od stopnje bolezni, je pojasnil nevrolog Zvezdan Pirtošek. Po njegovih besedah bo bolnik na začetni stopnji bolezni morda nove okoliščine sprejemal z jezo in nalašč ugovarjal, pri bolnikih z bolj napredovalimi oblikami pa ne moremo pričakovati večjega razumevanja pravil.

 V ospredju letošnjega svetovnega dneva zdravja (7. april) je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa pa je v ospredju predvsem izražanje hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo. Svetovna zdravstvena organizacija je leto 2020 (še pred epidemijo) razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic zaradi njihove ključne vloge pri varovanju in ohranjanju zdravja. Obenem pa se spominjamo  200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne medicinske nege.

 Novi koronavirus  povzroča nemalo težav, a ustvari tudi mnogo lepih zgodb. Človeška solidarnost se je spet izkazala. Povsod se ljudje, čeprav do včeraj še tujci, bodrijo, izmenjujejo nasvete, informacije, ali si tudi konkretno pomagajo. Mnogi hodijo nakupovat namesto starejših sosedov, glasbeniki igrajo na balkonih ali pred domovi starejših občanov, v številnih gostinskih  lokalih pripravljajo obroke za družine ali posameznike v slabšem socialnem položaju, hrano naokrog razvažajo prostovoljci Rdečega križa ali Karitasa, gasilci in vozniki Ljubljanskega potniškega prometa.

 Med epidemijo so zlasti starejši prebivalci močno osamljeni. Zato sta socialno podjetje Simbioza in društvo Humanitarček vzpostavila ČvekiFON - brezplačno telefonsko mrežo, namenjeno klepetu starejših s starejšimi. Telefonska številka  080 38 07 deluje vsak dan med 8. in 20. uro.

Klepetalnik je namenjen povezovanju starejših, ki se ne poznajo, in spletanju socialnih vezi med njimi. Uporaba je preprosta: z brezplačnim klicem na 080 38 07 se uporabnik prijavi v bazo, ČvekiFON pa ga poveže z naključnim starejšim, ki je že registriran, s katerim se pogovarjata, kakor dolgo želita. V kolikor nekdo nima časa za pogovor, ČvekiFON poišče drugega, medtem pa klicatelj posluša glasbo. »Ravno naključnost je pravzaprav zabavna stvar, saj z njo poskušamo razširiti socialno mrežo starejših ljudi,« je povedala Ana Pleško iz Simbioze, vodja projekta. Delovanje je varno, telefonske številke so skrite. Dolžina klicev ni omejena, iz baze pa se je mogoče kadarkoli izbrisati.  Seveda pa lahko sogovornika, če najdeta skupni interes, izmenjata telefonski številki in ostaneta v stikih.

Med ukrepi za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom je bilo zelo veliko burnih odzivov na časovno omejitev nakupov za upokojence. Številni menijo, da je odločitev o tem, da upokojenci nakupujejo živila le od 8. do 10. ure, neživljenjska, celo diskriminatorna. Zato je vlada prejela kar nekaj pozivov, naj ponovno preuči in spremeni odlok, da bi se časovni interval nakupovanja živil izključno za ranljive skupine podaljšal do 12. ure.

Med prvimi so se za podaljšanje časa za nakupe starejših in drugih občutljivih skupin zavzeli v združenju Srebrna nit. Vladi predlagajo naj bodo trgovine zanje odprte vsaj štiri ure, torej od 8. do 12. ure, za vse druge pa od 12. do 20. ure.  Ob tem so opozorili še, da »varnostniki in drugi, ki skrbijo za red ob vhodih s preverjanjem starosti ob vstopu v trgovino, kršijo pravico o varovanju osebnih in zdravstvenih podatkov.

 Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so prepričani, da je razkuževanje skupnih prostorov stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, katerega stroške mora kriti država.

Če je vlada kljub dvomu Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) v koristnost razkuževanja hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah sprejela tak odlok, naj zagotovi njegovo strokovno izvajanje, vendar ne na stroške etažnih lastnikov, so odločni. Na pomanjkljivosti odloka sta že opozorili tudi Združenje upravnikov nepremičnin in Združenje etažnih lastnikov.

 Izredne razmere, v katerih živimo, lahko v nas vzbudijo občutke nemoči, strahu, obupa in osamljenosti, pa tudi nestrpnosti in agresije. Pri spopadanju s temi občutki nam lahko pomaga že pogovor, s katerim dobimo potrditev, da v stiski nismo sami. Prebivalcem Ljubljani so na voljo številne oblike brezplačne psihosocialne pomoči, zato le pokličite.

Psihosocialna pomoč v Zdravstvenem domu Ljubljana

Strokovnjake Zdravstvenega doma Ljubljana lahko vsak delovnik od 7. do 20. ure pokličete na telefonsko številko 051 684 253, oziroma pišete na e-naslov psiholoska.podpora.covid19@zd-lj.si.

Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom COVID-19 je v marcu praktično ves svet ohromel. Vsi smo trepetali pred nevidno okužbo, ker smo vedeli, da ogroža zdravje in celo življenje. Tu lahko potegnemo vzporednico z onesnaževanjem okolja. Vendar se bo enkrat virus umaknil (četudi morda le potuhnil), a vendarle ne bo večna grožnja v primerjavi z vsem, kar je v naši zemlji, vodah, ozračju. Srhljivo je slišati naštevanje, kako težka okoljska bremena ima Slovenija iz preteklosti: azbest v Anhovem, Mariboru, Ljubljani in na obali, organska topila in težke kovine na Vrhniki, svinec v Mežici, težke kovine in prašni delci v Zasavju, PCB v Beli krajini, težke kovine v Celjski kotlini, atrazin na Dravskem polju ... Najhuje pa je, da za vse to vemo že desetletja, pa nihče noče ukrepati, je kritična prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Slovenija je po stopnji zaposlenosti žensk v vrhu med državami Evropske unije, takoj za Švedsko. Hkrati pa so Slovenke izredno obremenjene s tako imenovanim skrbstvenim delom, torej z nego najmlajših in/ali najstarejših družinskih članov, so poudarile govornice na posvetu o dolgotrajni oskrbi, ki so ga ob prazniku žensk pripravili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Kar precej let javnega opozarjanja je bilo potrebno na to, da ima revščina starejših v veliki meri ženski obraz. Tudi dolgotrajna oskrba ga ima. To je pomembno zato, ker nereševanje problema dolgotrajne oskrbe poslabšuje položaj žensk in povečuje neenakost spolov, je poudarila dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta. Samo vsak četrti oskrbovanec je moški. V domovih za starejše je tri četrtine žensk, tudi uporabnic pomoči na domu je več kot dve tretjini. Ženske povprečno živijo pet let dlje kot moški in se z majhno pokojnino v starosti pogosto znajdejo v enočlanskem gospodinjstvu.