PREBOLD

Člani Društva upokojencev Prebold so še pred prepovedjo organiziranja dogodkov zaradi koronavirusa imeli svoj občni zbor. Bil je volilni, vendar vodstvo ostaja enako kot v preteklem mandatu s predsednikom Miranom Boriškom na čelu. Predsednica Pokrajinske zveze DU Celje (PZDU) Zdenka Jan je podelila pisna priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije. Prejeli so jih: Franc Lenko, Antonija Pečovnik, Miran Borišek in Antonija Podgorski. Zlato plaketo PZDU pa je prejela Marta Praprotnik, ki je že 22 let članica društva, deset let je bila tudi njegova podpredsednica. Kot vodja sekcije za izlete in kulturo že vsa leta organizira letovanje ter obiske kulturnih dogodkov, sodeluje pri izvedbi razstav ročnih del in šahovskih tekmovanj, kjer tudi sama tekmuje. Skrbi za redno objavljanje prispevkov v spletnem časopisu preboldske občine. Obenem pa vodi jutranjo telovadbo v okviru Šole zdravja.

Čebele so za naše preživetje izredno pomembne, saj zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k ohranjanju okolja.

Ker so čebele in drugi opraševalci zaradi bolezni, podnebnih sprememb in nepremišljenih človekovih posegov v okolje zelo ogroženi, čebelarji in okoljevarstveniki svetujejo, kako lahko vsak posameznik z majhnimi dejanji prispeva k njihovemu ohranjanju.

Možnosti je več. Prav vsak lahko na svojem oknu, balkonu ali vrtu posadi ali poseje medovite rastline. Sezname rastlin najdemo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si ali www.urbanicebelar.si) ali povprašamo v semenarnah in vrtnarijah. Če imamo prostora nekoliko več, postavimo še gnezdilnico za čebele (t. i. hotel za čebele). Na sprehodih v naravi ne trgamo travniških cvetic, raje jih prepustimo čebelji paši.  

 Ivan Vovk iz Goč je sestri v Trst poslal fotografijo iz mesta Voitsberg v Avstriji. Na njej je med drugim zapisal, da gredo takšni na »bojno pole« od 10. do 15. aprila 1915, in izrazil slutnjo, da bo to njegov konec. Res je padel v Galiciji konec junija 1915. Zapustil je tri majhne otroke. Fotografijo hrani njegov vnuk Jožef Vovk.

 Na fotografiji iz leta 1930 je Rudolf Fink iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah. S prijateljem sta služila vojaški rok v Valjevu. Fotografijo hrani njegova hči Anica Avsenik.

 Kadar preobremenjena srčna mišica ne more dobro opravljati svojega dela, se pojavita težko dihanje, dušenje, sčasoma že pri manjših obremenitvah ali ponoči, zaradi česar bolniki noči presedijo. Hitro se jim poveča telesna teža, otekajo jim noge, so utrujeni in oslabeli, ponoči morajo pogosto na vodo. Pojavijo se lahko tudi kronični kašelj ali piskanje, pomanjkanje teka ali slabost, hladne okončine, modrikaste ustnice, uhlji in nos. Vse to so znaki srčnega popuščanja.

Starejši ljudje znake srčnega popuščanja velikokrat pripisujejo starosti ali pa slabi telesni pripravljenosti in odlašajo z obiskom zdravnika. Kar je narobe, saj se lahko pojavijo hudi zapleti, celo odpoved srca. Starejši bolniki imajo namreč pogosto še pridružene bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, slabokrvnost ali ledvična oslabelost, ki jih je treba zdraviti vzporedno. Prej pa, ko pride bolnik k zdravniku, bolj bo zdravljenje uspešnejše, kar bo pripomoglo k boljši kakovosti življenja in daljšemu življenju bolnika.

 Zaradi preklica epidemije v zvezi s koronavirusom, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ponovno sprejema stranke. Ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov lahko zavod obiščete v času uradnih ur: v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure  in od 13. do 17. ure ter v petek med 8. in 13. uro.

Po telefonu pa dobite informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uro , v sredo med 8. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro. Vloge lahko oddate tudi v nabiralnike, nameščene ob vhodu v poslovne prostore zavoda  ob ponedeljkih in sredah od 12. do 13. ure ter v poslovnem času ob torkih in četrtkih.

 Življenje po epidemiji koronavirusa zahteva nove pristope obravnave skrbi in dela z ranljivimi skupinami v okviru socialnovarstvenih storitev, poudarjajo v Socialni zbornici Slovenije.  Epidemija novega koronavirusa je še bolj razgalila dolgoletne težave pri oskrbi v domovih za starejše, pokazala pa je tudi na nekatere pomanjkljivosti socialnovarstvenih storitev.

Zato v socialni zbornici ocenjujejo, da je treba povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev in programov, okrepiti strokovno ustrezno informiranost na področju socialnega varstva, prilagoditi izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter poskrbeti za zmanjševanje neenakosti na področju socialnega varstva različnih ranljivih skupin. Generalni sekretar zbornice Vilko Kolbl je izpostavil, da so bile v zadnjih dveh mesecih, ko je bila pod drobnogledom predvsem problematika domov za starejše, spregledane druge oblike institucionalnega varstva. To vključuje ranljive skupine oseb s posebnimi potrebami v varstveno-delovnih centrih, centrih za usposabljanje in druge storitve, kot je na primer pomoč družini na domu.